Še ta teden naj bi v koalicijsko usklajevanje prišel dolgo pričakovani zakon o psihoterapiji. Priprava zakonskega osnutka je na ministrstvu za zdravje potekala v strogi tajnosti in s pomočjo ekonomista.
Morda najtehtnejša informacija o vladnih prizadevanjih na področju izboljšanja duševnega zdravja je bila razkrita skorajda mimogrede, že globoko v drugi polovici včerajšnje javne razprave pred prihajajočim Festivalom duševnega zdravja v Mariboru. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je napovedala, da se bo predlog zakona o psihoterapiji bržkone že ta teden znašel v koalicijskem usklajevanju. »Javno razpravo pričakujem prav kmalu,« je dodala.
Preberite tudi: Regulacija psihoterapije: Kdo nam lahko gleda v glavo
V zakonu bo ključna uporabniška izkušnja
Ministrica je spomnila, da zakon nastaja že 20 let in da z njim v zvezi obstaja veliko nasprotij, interesov in zanimanja. »Zato smo si na ministrstvu vzeli več časa,« je poudarila in dodala, da so pri pisanju zakona izhajali z vidika uporabnika. »Uporabniku bo zakon zagotovil dostopno, kakovostno in varno psihoterapijo. Zgledovali smo se po evropskih smernicah, postavili smo standarde izobraževanja in izvajanja psihoterapije. Da bo uporabnik dobil kakovostno storitev, ko jo bo potreboval.« Podrobnosti ni razkrila.
Vlada Roberta Goloba se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo zakonsko uredila področje duševnega zdravja. Eden od temeljnih zakonov je omenjeni zakon o psihoterapiji. Maja lani je vlada ustanovila delovno skupino, ki naj bi sodelovala pri pripravi predloga zakona. Razprava v skupini je kmalu razkrila globok razkol med zdravstveno in zunajzdravstveno stroko na področju psihoterapije, smo aprila pisali v Objektivu.
Poklic psihoterapevt je povsem nereguliran
Poklic psihoterapevta je v Sloveniji povsem nereguliran, izvajalce lahko delimo v štiri skupine. Prva skupina je zaposlena v zdravstvu, v njej so klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri. Druga skupina so psihoterapevti, ki so končali petletno akademsko izobraževanje iz psihoterapevtske znanosti na ljubljanski Univerzi Sigmunda Freuda (ki nima pridobljene akreditacije Nakvisa) ali pa opravili program zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V tretji skupini so psihoterapevti, ki so se izobraževali pri drugih društvih in inštitutih, v četrto pa sodijo vsi preostali, ki na trgu ponujajo različne terapije in svetovanja.
Vlada je najprej nameravala zakonski osnutek predstaviti oktobra lani. Napovedi ni udejanjila. »Smiselno je, da se za normativno ureditev nameni več časa in dodatni premislek,« je zamudo tedaj utemeljilo ministrstvo. V enem izmed prvotnih osnutkov zakona sta bila predvidena ustanovitev zbornice psihoterapevtov in obvezno licenciranje z desetletnim prehodnim obdobjem. Licenco psihoterapevta bi prejeli tudi tisti, ki niso končali študija medicine ali psihologije. Kot pogoj naj bi zadostovala zgolj dokončana visokošolska stopnja izobrazbe.
Kdo je ekonomist, ki piše zakon o psihoterapiji
S takšnim pristopom je ministrstvo povsem zaobšlo pričakovanja zdravstvene stroke. Zbornica kliničnih psihologov je med drugim opozorila, da bi bilo uvajanje nezdravstvenih izvajalcev v sistem nevarno. »Vsi se strinjamo, da je zakonska ureditev dejavnosti psihoterapije in svetovanja nujno potrebna,« so v odprtem pismu marca letos zapisali Zbornica kliničnih psihologov, Združenje psihiatrov Slovenije pri Zdravniškem društvu Slovenije, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Združenje psihoterapevtov Slovenije. »A država v svojih institucijah in še manj v zakonodaji ne bi smela podpirati interesov na področju zdravstva, ki ne temeljijo na znanosti, diagnostiki in kliničnih izkušnjah.«
Maja lani imenovana delovna skupina že dolgo ni več vpeta v pripravo aktualnega osnutka zakona, besedilo je nastalo v zelo zaprtem krogu. Vanj niso vključili članic in članov strokovnih kolegijev za klinično psihologijo, mladostniško in odraslo psihiatrijo. Je pa pri pisanju zakona sodeloval ekonomist Aleš Živkovič, je razkril Večer. Živkovič je nekoč razvijal aplikacijo za zmenke, v drugi Janševi vladi je bil državni sekretar na ministrstvu za finance. Na ministrstvu za zdravje je svetoval na področju zdravstvenoekonomske politike, ko je resor vodil Dorjan Marušič, ki je danes ključni svetovalec ministrice Valentine Prevolnik Rupel. V Londonu se je Živkovič pred leti izobrazil za psihoterapevtskega izvajalca tako imenovane transakcijske analize, ki ne sodi med z dokazi podprte psihoterapevtske smeri, je še pisal Večer. Pri pripravi zakonskega osnutka je svetoval brezplačno.
