Na lanskih posvetovalnih referendumih je dobrih 66 odstotkov volivcev podprlo medicinsko gojenje in pridelovanje konoplje, za gojenje in posedovanje konoplje za osebno rabo pa je glasovalo manj ljudi, dobrih 51 odstotkov. V poslanskih skupinah Gibanje Svoboda in Levica so zdaj vložili predlog zakona, ki bo urejal gojenje in pridelovanje konoplje v medicinske in znanstvene namene.
Zakon naj bi v praksi bolnikom s težjimi boleznimi omogočal dostop do konoplje za lajšanje bolečin in zdravljenje. Poslanka Levice Nataša Sukić je med bolniki s težjimi boleznimi navedla bolnike z multiplo sklerozo, težjimi oblikami in epilepsije in različnimi oblikami raka. Za enkrat še ni znano, katerim bolnikom bo konoplja dostopna.
Kljub novemu zakonu bodo THC, smola in ekstrakt konoplje ostali na seznamu prepovedanih drog, razen če ju bodo predpisali kot zdravilo na recept. Poslanka Svobode Sara Žibrat je dejala, da zakon odločitev v posameznih primerih in o predpisani količini prepušča zdravniški stroki. Poslanki sta izpostavili še, da je ključno, da bo konoplja urejena kot vsako drugo zdravilo, dostopno v lekarni.
Jeseni o osebni rabi
Agencija za zdravila in medicinske pripomočke bo pristojna za izdajo in odvzem dovoljenj za proizvodnjo ter promet s konopljo za medicinske namene, pa tudi za uvoz in izvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene. Ministrstvo za zdravje pa bo odgovorno za izdajo dovoljenj za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene. »Zakon bo prinesel nove gospodarske možnosti, tudi za izvoz v druge države. Spremenili se bodo tudi določeni pogoji za industrijsko rabo,« je povedala poslanka Žibrat.
Zakon naj bi bil po zdajšnjih načrtih potrjen pred poletjem. Poslanci naj bi se že letos lotili tudi zakona o osebni rabi konoplje. V prihodnjem tednu bodo začeli s koalicijskimi usklajevanji, zakon pa naj bi sprejeli jeseni. Za ločeno obravnavo so se v koaliciji odločili, ker sta bili tudi referendumski vprašanji ločeni.
Za SD zakon ni dovolj napreden
Med predlagatelji zakona pa ni tretje koalicijske stranke Socialni Demokrati (SD), ker so zakon ocenili kot preveč restriktiven. V uradnem odzivu so zapisali, da zakona v takšni obliki ne morejo sopodpisati. »Kljub določenemu napredku, predvsem zaradi črtanja nekaterih spornih členov, predlog še vedno ne dosega ravni, ki bi omogočala naš sopodpis. Ohranja namreč bistvene terminološke in vsebinske neskladnosti z Enotno konvencijo o mamilih, dodatno pa omejuje pogoje za pridelavo konoplje v kmetijstvu, zlasti na področju zeliščarstva,« so pojasnili.
Zakon po njihovem mnenju vzpostavlja ozki oligopol na področju gojenja, saj bi bilo to prepuščeno izključno 12 obstoječim imetnikom dovoljenj. »Poleg tega zakon ne vključuje dveh ključnih in izrecno dogovorjenih sprememb: umika navedbe rastline konoplje s seznama prepovedanih drog ter odprave nesorazmerno visokih kazni za nepooblaščeno medicinsko uporabo. Prav tako zakon ne rešuje vprašanja dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji, ki je temelj za razvoj področja medicinske konoplje, so še kritični v SD. Kljub nestrinjanju pa ne izključujejo možnosti, da bi zakon v nadaljnji obravnavi poskušali izboljšati in ga nato podprli.
Zakon so poslanci vložili na dan, ko je na Kongresnem trgu potekal tradicionalni shod Marihuana Marš, s katerim organizatorji izobražujejo in protestirajo proti škodljivim politikam na področju konoplje. Z vloženim predlogom organizatorji niso zadovoljni. »Ljudstvo je na referendumu odločilo, da podpre tudi osebno rabo. Ta zakon pa se nanaša le na medicinsko in znanstveno, še vedno pa ne dekriminalizira rabe konoplje,« je povedal predstavnik Marihuana Marš Matej Svetina. Želijo si, da bi bila v zdajšnji zakon o konoplji že vključena osebna raba in da bi njeno rabo dekriminalizirali. Pomembno se jim zdi še, da bi konopljo odstranili s seznama prepovedanih drog.
