Na ministrstvu za zdravje vnovič iščejo ambulante družinske medicine, ki bi bile pripravljene ob kadrovskih okrepitvah vpisati več pacientov. Z javnim pozivom skušajo pritegniti 76 timov družinske oziroma splošne medicine, posamična diplomirana medicinska sestra pa bi v teh primerih namesto dveh pokrivala po eno ambulanto. Pogoj je, da ambulanta že dosega mejo 1348 glavarinskih količnikov, pri kateri lahko odkloni dodatne vpise, obenem pa bi morala privoliti v večje obremenitve. Po dosedanjih ocenah to pomeni okrog 200 pacientov več, a so te številke med drugim odvisne tudi od njihove starosti.

Število prostih ambulant družinske medicine se je v primerjavi z lansko pomladjo še zmanjšalo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije paciente na novo sprejema manj kot sedem odstotkov ambulant družinske medicine.

Na seznamu le dva zdravstvena domova

Lani so se na tovrstno ponudbo odzvali le redkokje, večina mest je tako ostala neoddanih. Ob lanskih kadrovskih okrepitvah ambulant se je obenem zataknilo že pri sprejemanju dodatnih vpisov. Konec leta se je izkazalo, da ambulante, kjer so se odzvali na poziv ministrstva, večinoma niso sprejele dovolj dodatnih pacientov. Ministrstvo za zdravje je zdravstvene domove in koncesionarje opozarjalo, da brez večjega števila pacientov ne morejo računati na dodaten denar za lansko leto. Nekatere ambulante, ki so se prvotno odzvale na poziv, so kasneje tako »izpadle«.

Monika Ažman, svetovalka na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije: »Medicinska sestra lahko prevzema odgovornost le za tisto, za kar je usposobljena.«

Monika Ažman, svetovalka na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije: »Medicinska sestra lahko prevzema odgovornost le za tisto, za kar je usposobljena.«

Med 17 izvajalci, kjer ambulante z dodatnimi medicinskimi sestrami trenutno delujejo, še vedno prevladujejo koncesionarji. Na tem seznamu sta glede na zadnje podatke ministrstva za zdravje komaj dva zdravstvena domova, murskosoboški in hrastniški. V razširjenem strokovnem kolegiju za družinsko medicino so ob lanskih težavah opozarjali na nerešena vprašanja glede prenosa kompetenc v ambulantah, v zdravstveni negi pa so poudarjali, da medicinske sestre brez dodatnega izobraževanja in usposabljanja ne morejo prevzemati dodatnih nalog in obveznosti. To se od lani ni spremenilo, je povedala
Monika Ažman, svetovalka na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter nekdanja predsednica te zbornice. Obeta se sicer program specializacije integrirane obravnave pacienta na primarnem nivoju, a bodo medicinske sestre s temi znanji v sistemu šele po nekaj letih. Poleg tega je število zaposlenih v zdravstveni negi omejeno, je spomnila sogovornica. »Medicinska sestra lahko prevzema odgovornost le za tisto, za kar je usposobljena,« je izpostavila Monika Ažman.

Na ministrstvu za zdravje upajo, da bodo z novim modelom plačevanja, ki prinaša tudi druge spremembe, time v ambulantah družinske medicine spodbudili k optimalnemu sprejemanju pacientov.

Ministrstvo: zdravniki morajo sami prepoznati prednosti

Zdravniki morajo sami prepoznati prednosti, ki jih prinaša dodatne pol diplomirane medicinske sestre na posamezni tim, menijo na ministrstvu za zdravje. Glede na pobude, da bi v ambulantah družinske medicine zagotovili tim z eno diplomirano medicinsko sestro, so se z javnim pozivom približali potrebam teh zdravnikov, ocenjujejo na ministrstvu. Spomnili so še na letošnjo uvedbo nagrajevanja zdravstvenih domov in koncesionarjev, kjer ambulante sprejmejo več pacientov, kot bi jih morale ob minimalni obremenitvi. Ta meja je bila pred spremembami pri spremljanju obremenitev pri 1895 glavarinskih količnikih, novi ekvivalent pa je pri 1348 glavarinskih količnikih. Pri tem so sicer postavili tudi zgornjo mejo, pri kateri dodatni vpisi pacientov ne bi več prinašali dodatnega denarja.

Na ministrstvu za zdravje upajo, da bodo z novim modelom plačevanja, ki prinaša tudi druge spremembe, time v ambulantah družinske medicine spodbudili k optimalnemu sprejemanju pacientov. Kot smo poročali, učinki teh nedavno uvedenih novosti še niso znani, število prostih ambulant družinske medicine pa se je v primerjavi z lansko pomladjo še zmanjšalo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije paciente na novo sprejema manj kot sedem odstotkov ambulant družinske medicine. 

V zdravstveni negi si želijo svoje zakonodaje

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so pripravili zakonski predlog, s katerim želijo med drugim urediti vprašanje avtonomije pri delovanju te poklicne skupine. Predlog so poslali ministrstvu za zdravje. Po besedah predsednice zbornice Anite Prelec si želijo sistemske ureditve področja, cilj je tudi enakopraven položaj v primerjavi z drugimi reguliranimi poklici v zdravstvu, ki že imajo »svojo« zakonodajo. Predlog zbornice se med drugim dotika kompetenc zaposlenih v zdravstveni negi, njihovega kariernega razvoja in vodenja v zdravstvu. Zavzemajo se tudi za sprejem novih kadrovskih standardov in normativov. Na ta način se bodo lahko »prešteli« glede na potrebe pacientov, pričakujejo v zbornici. Po njihovih podatkih na bolnišničnem nivoju manjka od 20 do 25 odstotkov medicinskih sester, pomanjkanje pa opažajo tudi v osnovnem zdravstvu.

Priporočamo