Proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je z drugim odmerkom cepljenih manj kot 89 odstotkov otrok v Sloveniji, za katere je to cepljenje obvezno. Posebej nizka, 84-odstotna, je v tem primeru precepljenost v koprski regiji, je razvidno iz nedavno objavljenih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o precepljenosti v obdobju 2023/2024. Najvišja, malo manj kot 94- odstotna, je bila v omenjenem primeru v celjski regiji.
Težave z vabljenjem pa tudi z odzivom
V tem primeru gre za preliminarne podatke, s katerimi na NIJZ spremljajo precepljenost šolarjev. Bistveno višja je pri zaščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami precepljenost s prvim odmerkom. Zadnji podatki so bili v tem primeru objavljeni za leto 2023, ko je bila 95-odstotna. Tako pri prvem kot pri drugem odmerku gre za obvezno cepljenje, a je izogibanje prvemu odmerku znatno redkejše. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci od dopolnjenih 12 mesecev starosti do dopolnjenih 18 mesecev starosti, ponovno pa so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je, kadar ni zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja, sicer pogoj za obiskovanje javnega ali javno sofinanciranega vrtca.
Za otroke, ki so rojeni po lanskem februarju in za katere je brezplačna tudi zaščita pred noricami, ki pa ni obvezna, se drugi odmerek cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pomika na starost tri leta. Pediater Denis Baš ocenjuje, da je dosedanja višja precepljenost v predšolskem obdobju deloma verjetno povezana s pogojem za vstop v vrtec, a gre še za več drugih okoliščin, ki lahko prispevajo k razlikam v primerjavi s šolarji. Dejanska precepljenost je verjetno višja od omenjenih statistik, saj podatki morda ne zajamejo čisto vseh opravljenih cepljenj, predvideva Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Druga okoliščina, ki lahko vpliva na nižjo precepljenost šolarjev proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, so lahko vrzeli v podatkih, ki jih v zdravstvu prejmejo o otrocih pred vstopom v šolo. Nekatere družine vabila na preventivni pregled iz različnih razlogov tako ne prejmejo, nekateri starši pa se po opažanju pediatrov na to vabilo ne odzovejo. Težava je širša od vprašanj, povezanih s cepljenjem. V sekciji za primarno pediatrijo so ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predlagali, da bi se, kadar starši otroka sploh ne pripeljejo na preventivni pregled, vključili centri za socialno delo. Na podoben način se na tovrstne okoliščine odzivajo v Avstriji, je pojasnil Baš.
Ob znakih svetujejo klic k zdravniku
Lani je ošpice prebolelo 17 ljudi v Sloveniji; omenjeni primeri so bili potrjeni pri necepljenih otrocih in mladostnikih. Letos na NIJZ niso dobili še nobene prijave o tej nalezljivi bolezni. Pred desetletji so bile ošpice po njihovih podatkih najpogostejša nalezljiva bolezen. Pojavnost se je znatno zmanjšala po uvedbi obveznega cepljenja leta 1968, zadnja večja epidemija pa je bila v Sloveniji v letih 1994/95. Zadnja leta zaznavajo posamične primere in omejene izbruhe. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva, poudarjajo na NIJZ.
Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela, torej pri kihanju in kašljanju, so razložili. Redkeje se prenaša posredno, prek predmetov, na katerih so pristale take kapljice. Bolnik je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po njegovem pojavu, navajajo. Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okoli deset dni, pričetek bolezni pa je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah, dodajajo na NIJZ, drugi in tretji dan bolezni se pojavijo še majhne bele pege na sluznici nasproti kočnikov. »Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino,« pojasnjujejo.
Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov, največje tveganje zanje je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Pri novorojenčkih in dojenčkih lahko ošpice povzročijo hudo drisko z dehidracijo, otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je lahko usodna. Redkeje pa se lahko kot zaplet razvije tudi vnetje osrednjega živčevja, so dodali na NIJZ. Ob znakih, ki bi lahko kazali na ošpice, prebivalcem svetujejo, naj se po telefonu posvetujejo z izbranim zdravnikom. Ta jim bo dal ustrezna navodila, kako ravnati.
