Porast bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je to jesen hitrejši kot lani. Pojavljati se je začela tudi gripa, obenem pa se v bolnišnicah ubadajo s kroničnim pomanjkanjem prostih postelj in osebja, ki bi v obdobjih povečanega obolevanja skrbelo za bolnike z okužbami dihal.
Gneča in kadrovske luknje
Med 16. in 22. septembrom so v slovenskih bolnišnicah hospitalizirali 42 ljudi z resno akutno okužbo dihal in covidom-19, je razvidno iz objave Sledilnika covid-19. Septembra lani je bilo tedensko hospitaliziranih do 25 bolnikov s takšnimi težavami. Da opažajo porast covida, so potrdili tudi v zdravstvu. »V predhodnih tednih je bilo več okužb v splošni populaciji, v zadnjih dveh tednih pa se povečuje tudi število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici,« so nam pojasnili v UKC Ljubljana. »Pri odraslih so v ospredju vročina, kašelj, bolečine v mišicah, glavobol, slabo počutje, izguba voha in okusa, kihanje in nahod. Pri otrocih pa se pojavljajo tudi bolečine v trebuhu, driska in bruhanje,« so opisali trenutne simptome. Zdravljenje bolnikov, ki jim covid-19 povzroča več težav, včasih sicer ne zahteva prenočevanja v zdravstveni ustanovi. Protivirusno zdravilo remdesivir, ki olajša potek te bolezni, je eden od pacientov ljubljanskega UKC ta teden na primer prejemal v tako imenovani dnevni bolnišnici.
Med odraslimi bolniki z okužbo dihal so potrdili nekaj primerov rinovirusov, pojavljajo se tudi posamezni primeri gripe. Zmogljivosti največje bolnišnice pa so omejene; po selitvi zaradi gradnje nove infekcijske klinike je to še bolj očitno. Prostih postelj za akutno bolne primanjkuje, ne skrivajo v ljubljanskem UKC, težko je zlasti v urgentni ambulanti, kjer imajo trenutno bistveno slabše pogoje dela kot sicer. Še posebej so v skrbeh zaradi pomanjkanja prostora za bolnike, ki potrebujejo dodatek kisika. Obenem ni idealnih rešitev za kadrovske zagate, ugotavljajo, saj je interes za zaposlitev v bolnišničnem okolju pri negovalnem osebju v zadnjih letih zelo upadel.
Tudi med zaposlenimi več bolnih
V prihodnjih mesecih bo okužb dihal verjetno še več, je spomnila predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor prim. dr. Božena Kotnik Kevorkijan. Ali gre za covid-19, je v teh primerih težko oceniti na prvi pogled, je spomnila. »Običajni simptomi so utrujenost, vročina, nekateri imajo glavobol, kdo ima lahko malo driske, kašelj, skratka resno virozo. Nekateri pa imajo zelo blago bolezen in skorajda nimajo težav,« je opisala spekter simptomov prebolevanja covida-19.
Porast bolnikov s covidom-19 in drugimi okužbami dihal so zaznali tudi v celjski bolnišnici. Pri covidu za zdaj sicer prevladujejo primeri, ko je to spremljevalna bolezen in oboleli v bolnišnico prihajajo zaradi poslabšanja kronične bolezni ali drugih bolezenskih stanj. Trenutno še obvladujejo svoje obremenitve, so zagotovili, težava pa je pomanjkanje osebja. Ta primanjkljaj se trudijo zapolniti, poudarjajo v Celju.
V jeseniški bolnišnici se porast covida-19 pozna predvsem pri bolniških odsotnostih zaposlenih. Kadrovska stiska je tako še večja, obenem pa se je povečalo število pacientov, ki so hospitalizirani s covidom ali zaradi njega. Okužbe dihal so tudi sicer v porastu, še posebej pri otrocih, opažajo v bolnišnici, kjer še posebej primanjkuje osebja v zdravstveni negi. »Na ravni države je potreben dialog z izvajalci,« so opozorili. Želijo si, da bi bolnišnična delovišča znova postala privlačna za zdravstvene delavce.
Covid-19 pa za zdaj ne vpliva na zmogljivosti novomeške bolnišnice. Ko se na posameznem oddelku
pojavijo okužbe, poskrbijo za izolacijo bolnikov in začasno omejijo obiske na takšnem oddelku, so opisali svoj pristop.
Za starejše pomembno čimprejšnje testiranje
Ljudje, ki so se na osnovno zdravstvo obrnili zaradi kašlja, vročine in drugih znakov okužbe, so v zadnjih tednih po naših informacijah dobivali zelo različne napotke. To se je dogajalo tudi pri nasvetih, ali se je smiselno testirati, smo izvedeli. »Vsekakor je pravilno, da bolni ostanejo doma in ne hodijo v službo, otroci pa ne v šolo ali vrtec,« so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri starejših osebah in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom je pomembno tudi, da se čim prej testirajo, so poudarili. Pravočasno zdravljenje lahko v njihovem primeru namreč prepreči napredovanje bolezni iz zgornjih v spodnja dihala, začeti pa ga je treba v prvem tednu po pojavu simptomov. Na NIJZ izpostavljajo še vlogo higiene rok, pravilno kašljanje in kihanje. Okuženi naj se čim bolj izogibajo stiku z drugimi, svetujejo, še posebej s posamezniki, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni. Smiselno je tudi cepljenje s posodobljenimi cepivi proti covidu-19, so poudarili, kar še posebej velja za najbolj ranljive skupine, kot so starostniki in kronični bolniki.
