Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava je doslej obdelovalo 2059 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Več jih imata v zakupu le Perutnina Ptuj - Agro (3671 hektarjev), ki je v ukrajinski lasti, in murskosoboška Panvita (3036 hektarjev), ki so jo nedavno prevzeli Hrvati. Njuni tuji lastniki so skupaj z lastništvom podjetja samodejno pridobili tudi zakupno pogodbo za državna zemljišča, medtem ko je KG Lendava zaradi spora s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) že od začetka leta 2021 brez zakupne pogodbe. Ker je lendavsko podjetje zemljiški spor na sodišču izgubilo, je sklad sredi julija letos na novo ponudil v zakup okoli 1858 hektarjev zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo to podjetje. Gre za več kot 1600 parcel na območju Lendave in njene širše okolice.

Šeststo hektarjev v zakup z licitacijo

Povpraševanje po teh zemljiščih je bilo velikansko. Na razpis se je prijavilo 119 fizičnih in pet pravnih oseb, ki so skupaj oddale 3380 prijav. Sklad bo zemljišča izbranim prijaviteljem oddal v 147 sklopih, za posameznega pa je prejel tudi po 39 prijav. Poleg KG Lendava se med pravnimi osebami za ta zemljišča potegujejo še Panvita, Nograd, Makama in družba V & V. Sklad je začel obvestila izbranim ponudnikom pošiljati v začetku oktobra, doslej pa je sklenil osem zakupnih pogodb, vse zgolj s fizičnimi osebami. Na novo so v zakup oddali slabih 120 hektarjev zemljišč ali dobrih šest odstotkov vseh, ki so predmet razpisa.

Sklad je na poslana obvestila o izbranih ponudnikih prejel 110 ugovorov, približno štirideset pritožb še rešujejo. V primerih, ko so ponudniki z vidika prednostne pravice do zakupa povsem izenačeni, sklad izpelje licitacije. Interesenti za zakup so mu morali poslati ponudbo, iz katere je jasno razvidno, koliko odstotkov višjo zakupnino glede na razpisano so pripravljeni plačati. Sklad bo zakupno pogodbo sklenil s tistim, ki bo oddal najvišjo ponudbo, odstotek, za katerega bo pripravljen plačati več zakupnine glede na veljavni cenik, pa mu bodo upoštevali pri izračunu zakupnine ves čas veljavnosti zakupne pogodbe. Do zdaj je bilo dvajset licitacij, vendar na podlagi tega postopka niso sklenili še nobene zakupne pogodbe. Z licitacijami bo sklad oddal v zakup okoli šeststo hektarjev površin.

Koliko zemljišč bo še naprej obdeloval KG Lendava?

Zanimalo nas je tudi, koliko državnih kmetijskih zemljišč bo še naprej obdeloval dosedanji zakupnik, torej KG Lendava. »Pred izvedbo licitacij je bila družba KG Lendava na podlagi 73 izjav o sprejemu ponudbe izbrana za zakup 1006 hektarjev predmetnih zemljišč. Natančni statistični podatki bodo na voljo, ko bodo končani vsi postopki,« so nam pojasnili na skladu.

Dodajmo, da ima KG Lendava od 10. julija letos že v zakupu nekaj manj kot 103 hektarje državnih zemljišč. V kompleksu državnih zemljišč, ki so predmet razpisa, je namreč tudi nekaj takih, pri katerih je sklad solastnik, zato je v skladu z veljavno zakonodajo nekaj zakupnih pogodb že sklenil neposredno z drugimi solastniki teh zemljišč. Te površine zato niso predmet aktualne oddaje v zakup. Sklad je neposredne zakupne pogodbe sklenil z dvema fizičnima osebama, ki sta skupaj dobili v zakup 39,4917 hektarja državnih zemljišč, in z dvema pravnima osebama. To sta KG Lendava in Nograd, d. o. o. Nogradu je sklad z neposredno pogodbo dodelil v zakup okoli 20 hektarjev njiv na območju Dobrovnika, kmetu Danilu Meolicu iz Malih Bakovcev, ki naj bi solastnik postal šele letos na podlagi sklenjene preužitkarske pogodbe, pa 32,2 hektarja. 

Bo kdo posegel v “podedovane” zakupne pogodbe?

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora je nedavno izpostavila, da trenutni sistem, v katerem velika kmetijska gospodarstva najemajo obsežne površine državnih zemljišč in prejemajo velik delež subvencij na podlagi površine, ustvarja neenake pogoje na trgu ter otežuje konkurenčnost malih in srednje velikih kmetov. Fakulteta zato predlaga omejitev površine, ki jo lahko posamezno kmetijsko podjetje najame od države. »To bi preprečilo koncentracijo zemljišč v rokah velikih agrarnih subjektov, pogosto v lasti tujih vlagateljev, ki 'prioritizirajo' izvoz pridelkov na škodo lokalne prehranske samooskrbe,« je v imenu fakultete zapisal njen dekan dr. Aleš Gregorc. Sklad smo prosili za mnenje o tem, da novi lastnik pravne osebe, ki je zakupnica državnih zemljišč, samodejno »podeduje« tudi zakupno pogodbo, ne da bi se moral na javnem razpisu potegovati za ta zemljišča. Bi bilo treba zakonodajo v zvezi s tem spremeniti? Če da, kakšno rešitev predlagajo? »Sklad izvaja zakone, ki jih sprejema za to pristojno ministrstvo,« so prst usmerili v ministrstvo za kmetijstvo.

Priporočamo