Konec junija bo minilo leto dni, odkar se je iztekel rok za pridobitev gradbenih dovoljenj za dobrih 300 milijonov evrov vredne protipoplavne ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker do roka gradbenega dovoljenja ni uspelo pridobiti niti eni občini, so na državni direkciji za vode rok podaljšali. A tudi slabo leto pozneje protipoplavnim investicijam ne kaže bistveno bolje. Od okoli 30 občin, ki načrtujejo protipoplavne ukrepe v okviru načrta za okrevanje in odpornost, je gradbena dovoljena za posamezne ukrepe doslej uspelo pridobiti le tretjini. »Pravica graditi oziroma zemljišča in gradbena dovoljenja so pridobljena za enajst protipoplavnih ukrepov v občinah Tišina, Dravograd, Laško, Šentjur, Celje, Železniki in Ajdovščina,« pravijo na direkciji za vode. Na naše vprašanje, ali so občine, ki jih omenjajo, pridobile gradbena dovoljenja za vse protipoplavne ukrepe, ki se bodo na njihovem območju financirali iz načrta za okrevanje in odpornost, nam niso odgovorili.
Zaradi zamud so na direkciji za vode rok za pridobitev gradbenih dovoljenj oziroma zemljišč premaknili na konec septembra. A s tem se že precej približujejo končnemu roku za izvedbo projektov, ki so ga na direkciji zastavili za konec leta 2025. Pravočasna izvedba projektov je pomembna tudi zaradi črpanja evropskih sredstev.
Ali zamude ogrožajo črpanje sredstev?
Bodo projekti – glede na to, da večina še nima gradbenih dovoljenj – lahko izvedeni do konca prihodnjega leta? In ali je zaradi zamud ogroženo financiranje projektov? »Trenutno aktivno izvajamo vse aktivnosti za izvedbo projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Tako ocenjujemo, da bodo izvedeni do začrtanega skrajnega roka načrta za okrevanje in odpornost, ki je 30. junij 2026,« so nam odgovorili z direkcije.
Kot razlog za to, da investicije zamujajo, na direkciji navajajo lanske poplave: »Spremenjena časovnica je predvsem posledica lanskih poplav. Kljub temu smo prilagodili aktivnosti za izvedbo posameznih projektov na način, da dosežemo vse začrtane kazalnike projektov iz načrta za okrevanje in odpornost.« A upravičevanje zamud z lansko ujmo je najmanj nenavadno, saj je rok za pridobitev gradbenih dovoljenj potekel že konec junija, torej bistveno pred avgustovskimi poplavami. Poleg tega mnogih občin, ki načrtujejo protipoplavne ukrepe iz načrta za okrevanje, poplave sploh niso prizadele.
Revizija že lani potrdila nepravilnosti
Da nekatere občine, ki so jih na direkciji za vode izbrali za financiranje protipoplavnih ukrepov z evropskimi sredstvi, ne ležijo na območjih pomembnega vpliva poplav, ki je kot kriterij za izbor določen v načrtu za okrevanje, smo v Dnevniku sicer razkrili že lani. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nato zaradi možnih nepravilnosti pri izboru protipoplavnih projektov odredili izredni notranji revizijski pregled. Ta je potrdil, da so na direkciji protipoplavne projekte izbirali brez jasnih kriterijev. Končno poročilo revizije opozarja tudi na potencialne nepravilnosti, netransparentnost in neenakopravno obravnavo projektov, saj številni projekti – na primer v porečju srednje Save in Drave – kljub izpolnjevanju kriterijev niso bili izbrani. Brez utemeljitev so bili izločeni tudi nekateri projekti na območju občin, ki so jih lanske poplave najbolj prizadele. Revizija je opozorila tudi na manjkajoče zapisnike, evidence in druge dokumente, ki bi lahko razkrili, kako so se sprejemale odločitve na direkciji. »Komuniciranje in sklepanje sporazumov o skupni izvedbi investicije je potekalo preko takratnega vodstva direkcije za vode. Iz predloženih elektronskih sporočil za vzorčne projekte je razvidno, da so z občinami potekali sestanki. Zapisnikov ni,« med drugim navaja poročilo o reviziji.
Da projekti ne potekajo, kot bi morali, se je pokazalo tudi ob lani napovedanem znižanju sredstev za protipoplavne ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Zaradi zamud pri nekaterih projektih je namreč vlada protipoplavne ukrepe uvrstila na seznam naložb, ki naj bi bile iz načrta izločene oziroma ki naj bi prejele nižja sredstva. Pristop se je spremenil šele po avgustovski ujmi, ko je vlada po sprva predvidenem znižanju sredstev evropsko komisijo naposled zaprosila za dodaten denar.
