Do današnjega popoldneva so v zdravstvu poročali že o 76 letošnjih obolelih z oslovskim kašljem, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Daleč največ, 61, je med njimi bolnikov iz ljubljanske regije. Dan prej so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) našteli 65 obolelih po vsej Sloveniji, v celotnem lanskem letu pa jih je bilo 120.
Med obolelimi je ob letošnjem silovitem porastu oslovskega kašlja, o katerem smo že poročali, še posebej veliko petnajstletnikov (14). Dojenčkov, ki še niso dopolnili eno leto, je med njimi pet. V ambulantah osnovnega zdravstva se ob naraščanju oslovskega kašlja, ki posebej ogroža dojenčke v prvih mesecih življenja, srečujejo tudi s številnimi drugimi okužbami dihal. Na začetku se oslovski kašelj od njih ne razlikuje, izpostavljajo pediatri, kar otežuje zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Pozorni na podatek o posameznikovem cepljenju
Za oslovskim kašljem je zbolela tudi najstnica, ki je med pacienti kamniškega pediatra Denisa Baša. Bolnica proti oslovskemu kašlju ni bila cepljena; da gre ravno za to bolezen, pa se je pokazalo ta teden. »Tudi kolegi poročajo o večjem številu obolelih z oslovskim kašljem. Hkrati je v polnem zamahu epidemija gripe, veliko je tudi respiratornega sincicijskega virusa. Klinična slika je zelo podobna, zato je težko vedeti, za kaj gre,« je pojasnil. Ko se pojavijo napadi kašlja, ki spremljajo oslovski kašelj, antibiotično zdravljenje na potek bolezni nima več vpliva, je poudaril Baš.
»Antibiotike načeloma predpišemo v obdobju prvih 14 dni, ob dolgotrajnejšem kašlju pa ne. O tem, kako ravnati, se odločamo tudi glede na epidemiološko sliko. Pri tem preverimo, ali je bil bolnik z oslovskim kašljem v stiku z ljudmi, pri katerih je tveganje težjega poteka bolezni večje,« je povedal. Ob stikih z bolniki z znaki okužbe dihal pa so pozorni tudi na podatek, ali je bil posameznik proti oslovskemu kašlju cepljen in kako dolgo je minilo od zadnjega cepljenja. Zaščita se sčasoma namreč zmanjša. Po besedah Baša je ob trenutnem dogajanju posebej pomembno preprečiti, da bi bili oslovskemu kašlju izpostavljeni dojenčki. Za njihovo zaščito je ključno cepljenje nosečnic po 24. tednu nosečnosti: »Na tak način preprečijo težji potek oslovskega kašlja pri dojenčku. Staršem svetujemo tudi, naj cepljenja svojih otrok ne zamikajo.« Za oslovskim kašljem lahko včasih sicer zbolijo tudi cepljeni otroci, a je klinična slika pri njih milejša kot pri necepljenih bolnikih, je dodal Baš. Po osnovnem cepljenju s tremi odmerki v predšolskem obdobju pa je pomembno tudi kasnejše poživitveno cepljenje, je opozoril. En poživitveni odmerek otroci prejmejo v drugem razredu osnovne šole, enega pa ob sistematskem pregledu v srednji šoli. Na NIJZ sicer priporočajo tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju v odrasli dobi, ki pa je za zdaj samoplačniško.
Za bolj aktivno ozaveščanje
Precepljenost predšolskih otrok proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji občutno upadla v času pandemije covida-19. Cepljenje nosečnic je obenem redko: minulo leto se jih je cepilo nekaj več kot 1000, porodov pa je bilo po preliminarnih podatkih NIJZ 16.811. »Smiselno je bolj aktivno ozaveščanje splošne javnosti,« ugotavlja Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. K takšni kampanji bi lahko pristopil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je ocenil. Obenem bo treba poskrbeti, da bo cepljenje proti oslovskemu kašlju v praksi čim dostopnejše. Enako velja za cepljenje proti gripi, ki je v tem trenutku zimske sezone še vedno smiselno, je poudaril Baš. Ne nazadnje bo pomembno tudi, da bo mreža v primarni pediatriji v prihodnje ustrezno zapolnjena, je pristavil.
Spomnimo, da imajo v velikem delu Slovenije v zadnjem času hude težave pri nadomeščanju upokojenih pediatrov. V nekaterih krajih, kjer si pediatra ni več mogoče izbrati na novo oziroma so ga otroci tam izgubili, so sicer vzpostavljali različne oblike nadomestne oskrbe, ki pa v primeru otrok niso urejene na ravni države.
