Lastniki nepremičnin so v okviru pred kratkim zaključene javne razgrnitve novih modelov vrednotenja in poskusne vrednosti nepremičnin ugotavljali, da se lahko vrednosti podobnih nepremičnin na podobnih oziroma istih lokacijah precej razlikujejo. Razlog je v ustreznosti in pravilnosti evidentiranih podatkov o posamezni nepremičnini v katastru nepremičnin, ki se uporabljajo pri vrednotenju, za kar so odgovorni lastniki.

Vrednotenje večine starejših stanovanjskih hiš oziroma stanovanj temelji še na podatkih iz popisa nepremičnin v letih 2006 in 2007, medtem ko so novejše vpisane v kataster nepremičnin na podlagi elaborata geodetskega podjetja.

814 pozivov za vpis stavb ali za ureditev podatkov o stavbah in delih stavb je Gurs letos posredoval lastnikom.

»Tipske hiše, zgrajene v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, z enakimi vrstami obnove se po vrednosti razlikujejo tudi do 50 odstotkov, čeprav je dejanska kvadratura pri vseh hišah enaka,« nas je opozorila bralka iz Ljubljane. Ocenila je, da vrednotenje ni pravično do tistih lastnikov, ki so pošteno popisali svoje nepremičnine, sploh če so jih vpisali v kataster nepremičnin na podlagi geodetskega elaborata, za katerega so tudi plačali.

Zanašanje na odgovornost in poštenost lastnikov

Predstavniki Geodetske uprave RS (Gurs) so na nedavnem posvetu o poslovanju z nepremičninami pojasnili, da morata imeti nepremičnini na isti lokaciji oziroma znotraj iste vrednostne cone ter z enakimi lastnostmi tudi enako vrednost. Razlike v takem primeru so posledica napačno evidentiranih podatkov, na primer glede velikosti ali obnove, za kar pa je odgovoren vsak posamezni lastnik. Lastniki so za sporočanje pravilnih podatkov, na primer o obnovi, še posebej motivirani, če nepremičnino prodajajo in želijo doseči višjo ceno, pri čemer se sklicujejo ne le na morebitno individualno cenitev, temveč tudi na Gursovo oceno. Nasprotno pa si višjega ovrednotenja nepremičnine ne želijo z vidika vpliva na socialne transferje ali tudi obdavčitve.

Potresna varnost ni vključena v modele

Na vrednost nepremičnine vplivajo predvsem podatki, kot so lokacija nepremičnine (v mestih in na Obali so lahko enake nepremičnine več kot desetkrat dražje kot na podeželju), velikost, starost, raba, obnova ... Podatek, da je nepremičnina potresno varna ali ne, nima neposrednega vpliva na posplošeno vrednost, prav tako ne poplavna ogroženost. Na Gursu pravijo, da je posredno in na splošni ravni potresna varnost vključena v modele vrednotenja prek vpliva starosti, kjer so ključna leta, ki so vplivala na način in kakovost gradnje (tudi protipotresno), vključena v oblikovanje mej intervalov let gradnje. Ker pa neposreden podatek o tem, da stavba ni potresno varna, četudi je iz obdobja, ko naj bi se glede na predpise gradilo varneje, ni sistemsko zajet v nepremičninskih evidencah, posledično tudi ni vključen v modele vrednotenja. »Glede poplavne ogroženosti je podobno, res pa je, da se v posameznih primerih ta območja lahko obravnava ločeno prek oblikovanih vrednostnih con.«

Najprej poziv Gursa, šele nato morda sanacije

Na Gursu pojasnjujejo, da sankcije za nepravilne ali nepopolne podatke vendarle so. Določa jih zakon o katastru nepremičnin, katerega namen je prav zagotoviti vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Tako se na primer z globo od 300 do 1500 evrov kaznuje posameznik, ki po pozivu geodetske uprave ne vpiše stavbe, z globo od 100 do 700 evrov pa posameznik, ki po pozivu geodetske uprave ne vpiše spremembe podatkov.

Toda na Gursu morajo tovrstna odstopanja naprej ugotoviti. Kot pravijo, izvajajo analize glede kakovosti podatkov ter tudi letno prepoznavo novih/spremenjenih in porušenih stavb prek aeroposnetkov in lastnike na podlagi navedenih analiz pozivajo k vpisu oziroma spremembam podatkov. »Če se lastniki ne odzovejo, se geodetski inšpekciji posreduje predlog za uvedbo inšpekcijskih ukrepov.«

Letos so lastnikom posredovali 814 pozivov za vpis stavb ali za ureditev podatkov o stavbah in delih stavb. Večina lastnikov se je na pozive takoj odzvala, inšpekciji so posredovali le pet predlogov za uvedbo inšpekcijskih ukrepov.

Obveznost vpis v kataster nepremičnin sicer velja za vse stavbe in vse pomembne stavbe so tudi vpisane. »Na podlagi letnih aerosnemanj in preverjanj podatkov ugotavljamo, da nevpisani ostajajo delno le manjši objekti. Za take objekte pošiljamo pozive za vpis,« pojasnjujejo.

Sprememba bistvenih podatkov le prek elaborata

Na Gursu na splošno ocenjujejo, da je skladnost evidentiranih podatkov z dejanskim stanjem v naravi danes zagotovo višja kot v preteklosti. Starejše stavbe so bile, kot razlagajo, v kataster vpisane po popisu nepremičnin 2006/2007 (registrsko vpisane), nato pa so se podatki vzdrževali tudi kasneje. Če je stavba v kataster nepremičnin vpisana le registrsko, Gurs lastnika pozove h katastrskemu vpisu (prek elaborata geodetskega podjetja) le v primeru, ko se ugotovi, da so podatki nepopolni (na primer premajhna površina, napačna dejanska raba).

Za stavbe je bilo do leta 2018 mogoče spreminjati vse podatke tudi prek vprašalnikov, od leta 2018 naprej pa je bistvene podatke mogoče spreminjati le s točno izmero prek geodetskega elaborata. Na Gursu analize, ali se vrednosti (pomembno) razlikujejo glede na to, ali njihovo vrednotenje temelji na podatkih iz popisa oziroma na katastrskem vpisu, niso naredili.

Končne vrednosti spomladi

Gurs bo pripombe k modelom vrednotenja oziroma vrednostnim conam in ravnem, ki so jih prejeli v okviru javne razgrnitve, pregledal in strokovno utemeljene tudi upošteval za izboljšanje kakovosti modelov vrednotenja. Po 1. januarju 2025 bodo izvedli tudi analizo trendov cen v letu 2024 ter modele vrednotenja prilagodili na datum trga nepremičnin na dan 1. januar 2025, kar pomeni, da bodo vrednosti še višje. Sledili bosta dokončno oblikovanje modelov vrednotenja in njihovo posredovanje v sprejem vladi. Dokončne izračunane posplošene tržne vrednosti nepremičnin bo Gurs lastnikom po pošti poslal predvidoma aprila 2025. Vsa naslednja vrednotenja, ki naj bi jih izvajali vsaki dve leti, pa bodo dostopna le po elektronski poti. Na končne vrednosti bo mogoča pritožba, vendar le na podlagi ocene cenilca, ki bo izvedel oceno posebnih okoliščin. Te bo lastnik lahko uveljavljal le v primeru, če bo cenilec ocenil, da je posplošena vrednost za 20 odstotkov ali za več kot 200.000 evrov nižja ali višja.

Priporočamo