V opozicijskih strankah SDS in NSi so v skladu s svojimi napovedmi vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede rabe konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Hkrati zahtevajo prednostno obravnavo in njuno zadržanje do odločitve ustavnega sodišča. To bi lahko zamaknilo izvedbo referendumov: ti naj bi predvidoma potekali skupaj z evropskimi volitvami 9. junija. Menijo, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju z več členi ustave, ki govorijo o nedotakljivosti človekovega življenja. Pri referendumu o konoplji pa poudarjajo procesne nepravilnosti. Po mnenju opozicije sta v postopku v DZ iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki da bi morali biti predmet dveh referendumov.
Odločitev za vložitev zahteve za ustavno presojo je danes v izjavi za javnost pojasnil poslanec SDS Danijel Krivec. »Glede na dosedanjo razpravo v državnem zboru o problematiki posvetovalnega referenduma, kjer je zakonodajno-pravna služba v razpravi opozorila na potencialno ustavno spornost, in glede na to, da je tematika tudi z moralnega vidika zelo pomembna, se nam je zdelo ne samo koristno, ampak nujno, da se ustavno sodišče do tega opredeli,« je dejal. Dodal je še, da odločitve ustavnega sodišča v stranki sicer ne želijo prejudicirati, da pa si vseeno želijo, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno.
Posvetovalni referendum je pravno neobvezujoč
Ostrejši je bil vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, ki trdi, da želijo državljane s predlogoma za ustavno presojo odlokov in njuno zadržanje zaščititi pred prevaro. Koaliciji namreč v vrstah krščanskih demokratov očitajo, da so predlagana referendumska vprašanja prazna in aktivistična, za njimi pa da ni zakonskih predlogov in rešitev, o katerih bi državljani lahko odločali.
To sicer ni tako zelo neobičajno, saj se s posvetovalnim referendumom načeloma šele preverja, v kakšno smer se nagibajo državljani v razmislekih o temah širšega pomena. Odločanje pri naknadnem zakonodajnem referendumu pa je vezano na konkreten zakon. Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je odločitev opozicije pospremil z oceno, da gre za legitimno pravico, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa potezo vidi tudi kot pritisk na ustavno sodišče.
Ali bi lahko ustavni sodniki zadržali izvedbo referendumov? Ker je posvetovalni referendum pravno neobvezujoč in posledično sam po sebi nima pravnih posledic, ustavni pravnik Samo Bardutzky, kot smo že poročali, ob pobudi opozicije za ustavno presojo pravi, da se zastavlja vprašanje, o čem bi sploh odločalo ustavno sodišče, saj da ne moremo trditi, da bi zaradi posvetovalnega referenduma prišlo do neustavnosti. Spomnil je še, da zakon o ustavnem sodišču kot pogoj za zadržanje izvrševanja izpodbijanega splošnega akta zahteva, da se izkaže, da bi v nasprotnem primeru lahko nastale težko popravljive posledice. Zato se po mnenju dr. Bardutzkega v primeru posvetovalnega referenduma, ki nima pravno zavezujočih učinkov, postavlja tudi vprašanje, katere bi bile s pravnega vidika težko popravljive posledice. V napovedi opozicije sicer vidi predvsem poskus zamajati časovnico izvedbe referendumskega dne. Koaliciji namreč očitajo, da želi z referendumi na dan evropskih volitev vplivati na volilno udeležbo.
