Predsednik vlade Robert Golob si prizadeva obuditi ekonomsko-socialni svet. Brez njega namreč ne bo mogel (pravočasno) izpeljati načrtovane pokojninske reforme, ki je ključna za črpanje 700 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost.
V torek se želi predsednik vlade neformalno sestati s predstavniki delodajalcev in delojemalcev, ki so člani že več mesecev nedelujočega ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Robert Golob si na sestanku prizadeva obuditi socialni dialog, saj brez njega ne bo mogel izpeljati pokojninske reforme.
Vlada mora reformo uzakoniti še letos. Če spremembe pokojninskega sistema ne bodo začele veljati s 1. januarjem 2025, Slovenija ne bo mogla črpati do 700 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Pokojninska reforma je namreč poleg reforme plačnega sistema in zdravstva ključ do sprostitve teh sredstev.
ESS ne deluje od julija lani, potem ko so ga protestno zapustili predstavniki delodajalcev. Vladi so očitali neenako obravnavo. Predstavniki sindikatov so se že nekajkrat javno zavzeli za obuditev socialnega dialoga. »Že dolgo opozarjamo na škodljive posledice nedelovanja ekonomsko-socialnega sveta in na nujnost, da čim prej spet sedemo za pogajalsko mizo,« poudarja predsednik ESS Jakob Počivavšek. Golobovega vabila na torkov dogodek še ni prejel.
Seznam pogojev za vrnitev za pogajalsko mizo
Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček včeraj ni bil pripravljen komentirati Golobovih prizadevanj. Konec marca je sporočil, da so se za pogajalsko mizo pripravljeni vrniti pod pogojem, da vlada podpiše protokol, s katerim bi se zavezala, da do kršitev ne bo več prihajalo, in da soglaša s popravki odločitev, ki so bile sprejete mimo ESS. Mednje spada denimo zakon o dolgotrajni oskrbi.
Usklajevanja s socialnimi partnerji bi morala po prvotnih napovedih na ESS potekati že septembra lani, ta mesec bi že moral biti sklenjen dogovor. Pogajanja pa se, kot rečeno, sploh še niso začela. Nastala časovna stiska kljub temu ni posledica nedelovanja ESS. V njej se je vlada znašla po lastni krivdi.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec (Levica), je že pred lanskimi parlamentarnimi počitnicami razkrilo izhodišča sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podaljšanja delovne dobe niso predvideli, morebitno višjo upokojitveno starost bi ministrstvo kompenziralo z dvigom najnižje pokojninske osnove, uvajali bi jo predvsem z mehkimi ukrepi.
OECD: Upokojitveno starost vezati na življenjsko dobo
Prvotne zamisli ministrstva so bile v nasprotju s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je leta 2022 opozorila: »Slovenija ima eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti, mladi pa prihajajo na trg dela prepozno.« Najnižja starost ob upokojitvi bi se morala zvišati s sedanjih 60 na vsaj 62 let in se vezati na pričakovano življenjsko dobo. Obdobje plačevanja prispevkov za polno pokojnino pa bi se s 40 let moralo zvišati na vsaj 42 let.
Mesec je bil jeseni prisiljen umakniti svoj osnutek reforme in ga vrniti v medresorsko usklajevanje. Predlog zakona je poskušal nazadnje predstaviti vladi marca, vendar je bila tudi tedaj točka umaknjena z dnevnega reda. Vlada naj bi ga vendarle obravnavala maja. Zatem bi svoj pogajalski okvir predstavila še širši javnosti.
Proces priprave zakona dodatno zavlačuje okoliščina, da sta v njeno pripravo neposredno vpeti dve delovni skupini. Skupina na Meščevem ministrstvu pripravlja spremembe obstoječega pokojninskega sistema, delovna skupina na ministrstvu za finance pa pripravlja nadgradnjo pokojninskega varčevanja.
Vsak peti je že starejši od 65 let
Vsak peti prebivalec in prebivalka Slovenije sta danes starejša od 65 let, v prihodnjih 25 letih se bo delež teh povečal na skoraj tretjino. »Če bo torej delež upokojencev 50 odstotkov večji, imamo tri možnosti, o katerih se lahko pogovarjamo,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. »Ali bomo delali nekoliko dlje in bomo imeli v vsakem trenutku nekoliko manj upokojencev. Ali bomo prejemali nižje pokojnine, kar je praktično nesprejemljivo glede na zdajšnjo višino pokojnin. Ali pa zvišamo prispevke za pokojnine.«
O podrobnostih načrtovanega pristopa razrešitve pokojninske dileme predstavniki vlade in ministrstva v teh mesecih govorijo kvečjemu zelo na splošno. Ne razkrijejo več kot to, da bo reforma zasledovala dva cilja: zagotoviti blaginjo upokojencev na dolgi rok in poskrbeti za vzdržnost javnih financ. Sočasno na MDDSZ vseskozi zagotavljajo, da je 40-letna delovna doba za starostno pokojnino dovolj dolga in je ne bodo zviševali. Se pa bo (samodejno) zvišala upokojitvena starost, saj mladi pozneje vstopajo na trg dela.
V minulih desetih letih se je upokojitvena starost pri ženskah dvignila za tri leta, pri moških za dve. Trenutno se ženske v Sloveniji upokojujejo pri 61,7 leta, moški pri 62,8 leta, v povprečju z dobrimi 38 leti delovne dobe. Ženske v povprečju prejemajo pokojnino skoraj 26 let, moški pa 17 let in deset mesecev. Lani je pokojnino iz obveznega zavarovanja prejemalo 635.000 oseb, dobra polovica prejema nižjo od 827 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine.
Odmerni odstotek bi povečali s 63,5 na 68 odstotkov
Na MDDSZ so se zavzeli za dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let za zavarovance s 40 leti delovne dobe. Tistim z manj kot 40 leti delovne dobe bi se upokojitvena starost po letu 2028 postopoma dvignila s 65 na 67 let. Sočasno bi ministrstvo povečalo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe – s 63,5 na 68 odstotkov. Prvotni osnutek reforme je vseboval tudi spremembo referenčnega obdobja za izračun pokojnine. S sedanjih 24 najboljših zaporednih let bi se podaljšalo na 40 let, od katerih bi odšteli pet najslabših. Strateški svet za makroekonomijo pri predsedniku vlade podpira zamisel spremembe referenčnega obdobja, nasprotuje pa postopnemu dvigu odmernega odstotka.
Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, je v januarskem pogovoru za Objektiv opozoril na simulacije, po katerih bi k vzdržnosti pokojninskega sistema prispevala tudi sprememba načina usklajevanja pokojnin. Po njegovem prepričanju bi bilo treba minimalno starost ob upokojitvi in delovno dobo prilagajati življenjski dobi. »Pomembno je namreč vzdrževati razmerje med prihodki in izdatki pokojninske blagajne. Prihodki so odvisni od števila plačnikov in od njihovih plač,« je pojasnil in dodal, da bi bilo treba aktivirati dodatne stebre pokojninskega zavarovanja, ki so sedaj dokaj zanemarjeni. »Smiselna bi bila tudi fleksibilnost pri pogojih upokojevanja in delovnih pogojev za starejše delavce,« je še predlagal Kračun.
