Pri nas je tuji državljan že skoraj vsak šesti zaposleni, kažejo podatki statističnega urada za avgust. Približno 19.000 tujih delavcev je bilo iz članic EU (13 odstotkov), približno 126.000 pa iz drugih držav (87 odstotkov), od tega daleč največ iz držav nekdanje Jugoslavije. V zadnjih sedmih letih se je delež tujcev podvojil.

V teh številkah so zajeti tako tujci s prostim dostopom do trga dela (med njimi so tudi tujci iz tretjih držav, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče) kot tujci iz držav zunaj EU, ki potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota. Zavod za zaposlovanje RS k temu predhodno izda soglasje. V primeru državljanov Bosne in Hercegovine (BiH) ter Srbije, ki se pri nas zaposlijo neposredno iz matične države, pa zavod na podlagi bilateralnih sporazumov izda delovno dovoljenje, ki se šteje kot soglasje.

Obseg izdanih delovnih dovoljenj in soglasij se je od leta 2015 povečal za več kot trikrat. Največ jih je zavod izdal v letih 2021 (46.200) in 2022 (48.400). Lani je število upadlo na 44.700, tudi številke v letošnjem devetmesečju so nižje kot v primerljivem obdobju pred dvema letoma. A to še ne pomeni nujno, da se pri nas v zadnjih dveh letih zaposluje manj tujcev iz tretjih držav.

   

Iz Srbije in BiH manj zanimanja za delo v Sloveniji

Na nižje številke v zadnjih dveh letih vpliva zakonska sprememba, ki je lani omogočila, da za zaposlitev tujcev na področju zdravstvene dejavnosti in institucionalnega varstva ni več potrebno pridobiti soglasja zavoda, je pa še vedno obvezno enotno dovoljenje. Na zavodu podatkov, koliko je bilo teh zaposlitev, nimajo, jih je pa v primerjavi z zasebnim sektorjem bistveno manj.

Na zavodu tudi opažajo, da je kader iz Srbije in BiH vse težje pridobiti. Število soglasij in dovoljenj, izdanih državljanom Srbije in BiH, upada. Največ dovoljenj še vedno izdajo delavcem iz BiH. Na nižje številke vpliva tudi večje število zavrnjenih vlog tujcev iz držav jugovzhodne Azije. Delež teh vlog, ki znaša med 30 in 40 odstotki, je bistveno višji kot pri tujcih iz držav jugovzhodne Evrope. Razlog za to je zahtevnejše dokazovanje delovnih izkušenj in izobrazbe. Kljub temu je pri državljanih iz jugovzhodne Azije zaznati velik porast izdanih soglasij v zadnjih treh letih. Delavcem iz Bangladeša, Indije in Nepala je bilo lani izdanih 1756 soglasij, kar je sedemkrat več kot leta 2021.

Posebej izstopajo soglasja za delavce s Kosova, katerih število se je po letu 2018 več kot podvojilo. Sledijo delavci iz Severne Makedonije. Porast soglasij za turške delavce je povezan z delom pri drugem tiru.

Postopki bistveno hitrejši

Število izdanih soglasij in dovoljenj bi bilo letos do konca leta lahko spet višje – po zaslugi julija uveljavljenega zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah; upoštevati je treba tudi morebitni vpliv upada avtomobilske industrije. Bistvena poenostavitev in pohitritev, ki jo je prinesel interventni zakon, je, da lahko tujci po novem začnejo delati že na podlagi soglasja zavoda in jim ni treba čakati, da upravna enota pravnomočno konča postopek in izda enotno dovoljenje. Določbe veljalo le za tujce, ki že zakonito prebivajo v Sloveniji. Za delavce iz jugovzhodne Azije torej ne pridejo v poštev, zato namerava naša država v prihodnje skleniti več sporazumov; prvi naj bi bil predvidoma do konca leta sklenjen s Filipini. Interventni zakon je odpravil tudi krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem. Vlada je začasne ukrepe podaljšala do konca leta, kar so v gospodarstvu, kjer določbe zakona ocenjujejo kor koristne, že pozdravili.

Na zavodu pravijo, da je na račun kadrovske reorganizacije za izdajo soglasja oziroma delovnega dovoljenja v primeru popolnih vlog v povprečju potrebnih 12 dni, lani v povprečju 22 dni. Podjetja lahko torej zaposlitve tujcev z začasnimi dovoljenji izpeljejo v nekaj tednih, prej so se postopki vlekli mesece.

Na ministrstvu za delo, kot smo že poročali, ob tem opozarjajo, da cilj ni zgolj zagotoviti zadostno število delavcev – radi bi poskrbeti tudi za ustrezne delovne razmere in dostojno plačilo ter integracijo delavcev.