Odkar je Pop TV objavil zgodbo o kar trikratnem počitnikovanju predsednika vlade Roberta Goloba s partnerico Tino Gaber ter njeno prijateljico in svetovalko v Golobovem kabinetu Pino Weisseisen v počitniški hiši poslovneža Tomaža Subotiča v Karigadorju, ki leži med Umagom in Novigradom, prihaja na dan vse več informacij, da se njegove »poslovne lovke« ovijajo okoli vedno več imen.
Pojdimo po vrsti. Subotičevi jeklarski posli izvirajo iz solastništva ene večjih jeklarn na Češkem, Moravia Steel, od leta 1991 ima v Pragi tudi podjetje Intertrade Praga. Glede na to, da je Subotič tudi lastnik skoraj polovice družbe pooblaščenke Železar Štore, ki ima petinski delež v družbi Štore Steel, prek nje obvladuje 12,2 odstotka delnic zreškega Uniorja. Unior pa ima v lasti skoraj 30 odstotkov družbe Štore Steel. Solastnik družbe pooblaščenke Železar je tudi nekdanji prvi mož družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. Tudi ta se je hitro priključil Gibanju Svoboda in neuspešno kandidiral za poslanca. Kot kaže, je bil kot nekdanji jeklarski menedžer in poslovni sopotnik Subotiča dovolj primeren, da se je po odstopu predsednika sveta zavoda UKC Maribor Aleša Šabedra zavihtel na njegov položaj. Zanimivo je še to: Mačkošek je bil kratek čas skupaj s Subotičem tudi član sveta zavoda ljubljanske psihiatrične klinike. Kot je znano, danes vodi UKC Maribor dr. Vojko Flis, nekdanji županski kandidat Gibanja Svoboda.
Vuga iz MLM v nadzorni svet in prvi fotelj Uniorja
Robert Vuga se ob Tomažu Subotiču pojavi v navzkrižni zgodbi razreševanja nadzornikov, kjer so sprva zavoljo prekrška pri trgovanju z delnicami Uniorja v obdobju, ko to ni dovoljeno, nameravali odpoklicati Subotiča, ki je okoli triodstotni lastnik Uniorja. Ta naj bi namreč prekršil pravila, ko je 31. marca 2023 prodal več tisoč Uniorjevih delnic. Takrat naj bi namreč že teklo 30-dnevno prepovedno obdobje pred objavo letnega poročila družbe, ki je bila po finančnem koledarju predvidena 21. aprila. V tem obdobju za osebe z dostopom do notranjih informacij, to pa so tudi nadzorniki, velja prepoved trgovanja. Zato je takratni predsednik nadzornikov Uniorja Franc Dover predlagal odpoklic Subotiča iz nadzornega sveta, a se je zavrtelo drugače, delničarji so razrešili Doverja ter Andrejo Potočnik, za nove nadzornike pa imenovali prav Roberta Vugo, Marjana Penška in Katjo Potočnik.
Koliko so imeli pri tem opraviti Subotičevo SMS-sporočilo premierju Golobu, da ima zaradi nadzornikov, ki jih je imenovala Janševa vlada, zvezane roke, objavljeno v Tarči RTV Slovenija minuli teden, kosilo in dopustovanje, ki je temu sledilo, lahko le ugibamo. Enako velja za priznanje Andreja Ribiča, vodje volilnega štaba Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah in danes prvega moža Darsa, ki je za portal Info360 dejal, da se je Subotič junija 2023 želel pogovarjati o Uniorju, a da je stike z njim, ker ga je odvetnik obvestil o obstoju naskrivaj posnetega posnetka enega od njunih pogovorov, prekinil.
Unior prodal Unitur, Štor Steel še ne
Vmes se je zgodila še prodaja zreške turistične družbe Unitur. Kupila jo je družba Advance Capital Partners, ki je v solasti prav tako celjskih poslovnežev Darka in Tilna Klariča, ki sta kapital za širjenje poslovanja črpala iz vplivne oglaševalske agencije Media Publikum. Po naših informacijah naj bi bil Tomaž Subotič naklonjen temu poslu. Prodaja družbe Štore Steel za zdaj ni obrodila sadov. Unior je želel prodati svoj 29-odsotni delež, v konzorcij pa so se združili še drugi trije največji lastniki – Železar Štore, ki ga obvladujeta Subotič in Mačkošek in ima v lasti dobro petino, ter Kovintrade in Dinos, ki imata v lasti vsak okoli 15 odstotkov podjetja Štore Steel. Na tak način bi se prodajani delež povečal na 80 odstotkov. Med najresnejšimi interesenti je bila Slovenska industrija jekla, ki je ponudila okoli 70 milijonov evrov, a zavezujoče ponudbe ni oddala.
Kot kaže, sledi pri prodaji družbe Štore Steel preobrat, saj je Subotič v intervju za celjski Novi tednik v začetku marca zatrdil, da delež družbe pooblaščenke Železar Štore ni več naprodaj. Še več: Požareport objavlja tudi ponudbo, v kateri Subotič manjšinskim lastnikom ponuja možnost odkupa do petodstotnega deleža, in sicer skupno za 1,45 milijona evrov.
Kaj bi lahko botrovalo kopičenju deležev? Morda tudi izjava Subotiča v omenjenem intervjuju, da ciljajo na višjo dodano vrednost, a ne le v avtomobilski, ampak tudi v vojaški industriji. Ob tem spomnimo, da tudi slovenski politiki vidijo v obrambni industriji priložnosti za slovenska podjetja. Slišati je, da naj bi poslovni krogi Tomaža Subotiča in prvega moža SDH Žige Debeljaka večinoma delovali usklajeno. SDH se je nedavno pridružil tudi nov svetovalec za korporativno varnost, nekdanji državni sekretar na Morsu Damir Črnčec.
Subotič odstopil, njegov nečak še dela v celjski bolnišnici
Spomnimo, da je Tomaž Subotič dan po objavi afere Karigador na Pop TV odstopil kot član in predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje (SBC), kamor je bil imenovan tudi z glasom premiera Roberta Goloba, ki se kljub počitniškemu znanstvu s Subotičem ni izločil iz glasovanja vlade o tem. Direktor SBC Dragan Kovačić je kasneje demantiral, da je SBC plačala tudi pravne storitve odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič v zvezi s Subotičevimi zasebnimi posli. Ob tem spomnimo, da je Subotič Nino Zidar Klemenčič kontaktiral tudi v zvezi z urejanjem »šlamastike«, kot se je izrazil v zvezi z odredbo ATVP o prekršku pri trgovanju z delnicami Uniorja.
Potem ko so na Pop TV razkrili, da je Subotičev nečak Luka Kitak Subotić decembra lani v celjski bolnišnici zasedel delovno mesto strokovnega sodelavca, ki se poleg kakovosti in varnega dela ukvarja tudi z javnimi naročili, in da je bil izbran med 54 prijavljenimi kandidati, je direktor celjske bolnišnice pojasnil: »Zaposlitev nečaka je bila opravljena po ustaljenih postopkih, ki jih bomo tudi obrazložili. Insinuira se, da je bila zaposlitev nečaka sprožena z zahtevami predsednika sveta zavoda, vendar o tem ni razvidnih podatkov, ki bi jih jaz videl. Pritiska nase nisem doživel. Nečak je začasno zaposlen v naši nabavni službi, kjer opravlja tehnična opravila in kjer nima nobene povezave s strateškimi odločitvami, kdo bo dobil katero naročilo. Vse pogodbe, ki so jih objavili na televiziji, so naročila majhnih vrednosti, na katera pa on ni imel izvršnega vpliva, torej jih ni on sam odredil ali naročil,« je dejal.
