Naše poizvedovanje po šolah na različnih ravneh je pokazalo, da umetna inteligenca (UI) že tudi pri nas nezadržno reformira tako učenje kot poučevanje; zlasti dijaki in študenti jo množično uporabljajo. Težava je v tem, da učitelji, ki morajo uporabo razumeti, voditi in nadzirati, za njimi zaostajajo.
Dobrih plati UI seveda ne gre zanemariti. Na ljubljanski univerzi so izvedli raziskovalni projekt, v katerem so preučili tuje in domače izkušnje z uporabo UI in navedli številne primere dobre prakse. Iz projekta je razvidno, da UI v visokošolskih zavodih uporabljajo na skoraj vseh področjih. Z UI je mogoče personalizirati učenje oziroma prilagajati učne poti sposobnostim in predznanju, ugotavljajo raziskovalci, v realnem času je mogoče dobiti povratne informacije, v veliko pomoč je pri iskanju literature, ustvarjanju povzetkov. Ob premišljeni uporabi je mogoče celo povečati angažiranje in motivacijo študentov. Težava je, kot rečeno, v tem, da se morajo učitelji, ki jo uporabljajo, zlasti to velja za osnovne in srednje šole, v dilemah znajti sami. Ali bodo dopustili uporabo UI pri izdelovanju seminarskih nalog, koliko in kako jo bodo uporabljali – vse to je stvar poljubne odločitve, ambicij in znanja učitelja.
Kako preverjati avtorstvo
Le malokdo pa si je na jasnem, kako naj preveri avtorstvo projektnih, diplomskih, magistrskih nalog. Številne srednje šole so sicer kar same organizirale izobraževanja za svoje učitelje, osnovnošolski ravnatelji pa so o izzivih in pasteh UI razpravljali na posvetu v Laškem. A to ne zadošča, ugotavljajo naši sogovorniki in sogovornice, potrebovali bi več razprave, škodila pa ne bi niti strokovna priporočila ministrstva za izobraževanje.
Na ljubljanski univerzi so priporočila pri uporabi UI pripravili septembra 2023. V njih so se zavzeli za »konstruktivno in odgovorno uporabo metod in orodij UI«. UI lahko v mnogih primerih olajša študij, so zapisali, na primer »pri pregledovanju in izboljševanju besedil, za računalniško programiranje, prevajanje, analize in interpretacije, pripravo povzetkov in osnutkov besedil, generiranje iskanj, grafičnih prikazov, slik, vizualizacije …«. Opozorili pa so tudi na pasti uporabe UI, ki »ni nevtralna tehnologija«. Uporabljati jo je treba transparentno, kritično in z zavedanjem o omejitvah, za ohranjanje akademske integritete pa je treba spoštovati enake etične standarde kot doslej. Kot neustrezno uporabo UI so označili »neposredno kopiranje besedil, ki ga je bistveno ustvarjalno prispevala uporaba UI, brez navedbe reference za njeno uporabo«; kadar je uporaba UI prepovedana v skladu z navodili in pri pisanju »open book« izpitov, če ni to izrecno dovoljeno. Posebej so poudarili, da orodjem za ugotavljanje plagiatorstva pri oddanem prispevku (tako orodje je Turnitin) ne gre v celoti verjeti.
Prav ta vidik UI – da je praktično nemogoče z zanesljivostjo preveriti pristnost domnevno avtorskega dela – močno vpliva na izobraževalni oziroma študijski proces. Vprašanje, za zdaj brez odgovora, je, kako naj se s tem spopadejo učitelji, da ne bodo dobrih ocen pri diplomah in magisterijih dosegali najbolj iznajdljivi, ne pa tisti z največ znanja.
Ko je besedilo predobro napisano
Dr. Marko Radovan, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti in strokovnjak za izobraževalne tehnologije, opaža, da so seminarske naloge zadnje čase drugače napisane kot včasih: »Še pred kakšnim letom so bili modeli generativne UI, najpogosteje ChatGPT, tako nekakovostni, da sem lahko precej hitro ugotovil, ali je tekst delo študenta. Zdaj postaja to vse težje. Trenutni modeli UI so že tako dobri, da komaj kaj še halucinirajo. Največkrat posumim, da ne gre za delo študenta, ker so besedila enostavno predobro napisana.«
Zadnje čase imajo po besedah dr. Radovana na fakultetah težave pri ugotavljanju, ali je naloga delo študenta ali ne, tudi zaradi razmaha podjetij, ki ponujajo svoje plačljive storitve pri pisanju diplomskih in magistrskih nalog, celo pri pisanju doktoratov. Z umetno inteligenco je dostop do tuje pomoči zdaj še lažji in cenovno ugodnejši. Na univerzi so sicer učitelji pri ugotavljanju goljufij z uporabo UI še vedno v prednosti pred osnovnimi in srednjimi šolami. »Učenec bo s pomočjo UI z lahkoto napisal besedilo o Prešernu, veliko težje pa bo študent napisal besedilo o denimo nekem slovenskem didaktičnem strokovnjaku.«
Tako dr. Radovan kot nekateri naši drugi sogovorniki rešitev vidijo v večji angažiranosti učiteljev oziroma mentorjev. Ti bodo morali študente temeljito izprašati, diplome in magisterije bodo morali študentje dostavljati po fazah, ob nujnih osebnih konzultacijah s profesorjem. A kako ravnati v primeru, ko ima profesor sto in več študentov? Na to vprašanje še ni odgovora. Jasno je le, da bodo detektorji vedno zaostajali za modeli UI, ki postajajo vsak dan boljši.
Ob razmahu UI v šolah in na univerzah se zastavlja še eno, morda najpomembnejše vprašanje: kako novi načini učenja in poučevanja vplivajo na kognicijo: pomnjenje, razumevanje, povezovanje, trdnost znanja. Kar nekaj raziskav je dokazalo škodljiv vpliv uporabe UI na sposobnost kritičnega mišljenja, na ustvarjalnost; raziskovalci govorijo o »kognitivni zmedenosti«. »Zdi se, kot da ima lahko vsak svoje mnenje, da je resnic več …« razlaga dr. Radovan. Negativna posledica je tudi odvisnost od UI. »Določene spretnosti zakrnijo, študentu ni več treba v knjižnico ali v drug kraj po gradivo, manj je človeškega stika.« Prav zato je tako pomembno, dodaja, da imajo dijaki in študentje nekoga, ki jih vodi skozi ta proces.
Kako bo uporaba UI vplivala na pismenost, je težko z gotovostjo napovedati. Težava je v tem, da učitelji na vseh ravneh že zdaj opažajo, da so se pisne spretnosti poslabšale in da je upadlo branje daljših, zahtevnejših besedil. UI teh trendov ne bo obrnila – najverjetneje jih bo še poslabšala.
