Zakon o tujih sovražnikih iz leta 1798 predsedniku v času vojne daje možnost, da izžene tujce iz držav, ki so v vojni ali pa so del invazije na ZDA. Trump, ki trdi da so ZDA v vojni s kriminalnimi tolpami in da te tolpe izvajajo invazijo, se je k temu zakonu zatekel v prizadevanjih za čim hitrejšo deportacijo priseljencev iz Latinske Amerike. Očita jim članstvo v salvadorskih in venezuelskih tolpah, ki v ZDA veljajo za teroristične organizacije.
Spopad na sodiščih
Ameriške oblasti so na podlagi zakona v salvadorske zapore sredi marca izgnale 137 venezuelskih priseljencev. ZDA imajo namreč s to srednjeameriško državo dogovor o predaji tujcev, ki jih iz takih ali drugačnih razlogov izženejo iz države.
Uporabo zakona iz 18. stoletja so na sodišču uspešno spodbijale nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic. Sodnik v New Yorku je odredil, da se morajo deportacije ustaviti in da se morajo letala z aretiranimi, ki so bila že v zraku, obrniti nazaj. Prva tri letala, ki so bila takrat že na poti v El Salvador, tega napotila niso prejela. Trump trdi, da je prišlo do težav v komunikaciji.
Po pritožbi Trumpove administracije je zvezno prizivno sodišče tovrstne deportacije blokiralo, nakar se je Trump obrnil na vrhovno sodišče.
To je v ponedeljek s petimi glasovi proti štirim blokado uporabe zakona odpravilo. Trump je odločitev že pozdravil, češ da so vrhovni sodniki ohranili vladavino prava in predsedniku države omogočili zaščito meja.
Dokazovanje članstva v tolpah
Sodniki so obenem odločili, da imajo tudi tisti, ki jih vlada opredeli kot tuje sovražnike, pravico do izpodbijanja deportacij na sodišču. To sicer lahko storijo le tam, kjer so zaprti.
V primeru pridržanih Venezuelcev to pomeni zvezno sodišče v Teksasu in ne v Washingtonu, kjer so že vložili tožbo. Za Teksas je sicer pristojno najbolj konservativno prizivno sodišče v ZDA s sedežem v New Orleansu, kar naj bi pomenilo manjše možnosti za uspeh.
Imigrantski uradi so v primeru že izgnanih Venezuelcev njihovo članstvo v tolpah presojali na podlagi precej širokih parametrov, kot so bile objave na družbenih omrežjih in tetovaže, ki so vsebovale podobo krone, simbola določenih tolp. Številni niso bili nikoli obsojeni zaradi kriminalnih dejanj.
Eden bolj spornih primerov je bil izgon profesionalnega nogometnega vratarja Jercea Reyesa, ki je imel tetovaže nogometnega kluba Real Madrid. Simbol španskega kraljevega kluba prav tako vključuje krono.
Nekateri izgoni so bili neupravičeni
Med že izgnanimi v Salvador je tudi državljan Salvadorja Kilmer Armado Abrego Garcia, za katerega so oblasti priznale administrativno napako. Garcia je bil v El Salvador deportiran po standardnem imigracijskem postopku skupaj s Venezuelci. V tem primeru so uporabili zakon o tujih sovražnikih.
Zvezna sodnica je Trumpovi vladi dala rok do danes, da po krivem izgnanega Garcio vrnejo v ZDA. Po zavrnitvi vladne pritožbe na prizivnem sodišče je predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts v ponedeljek ta rok za nedoločen čas odpravil. Robertsov sklep ne pomeni, da je odločil v prid vlade, ampak vrhovnemu sodišču daje več časa za odločanje o zadevi.
