Pred dobrim tednom dni je komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) objavila pobudo za ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki. Odprto pismo, naslovljeno na generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, smo 4. novembra objavili tudi v Dnevniku. Člani komisije so spomnili, da je »med načrtnim uničevanjem Gaze izraelska vojska v treh tednih ubila več kot 3000 otrok«. Do današnjega dne je število ubitih otrok v Gazi naraslo – umrlo jih je že okoli 5000. »Prosimo, da podprete našo pobudo za ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine nad otroki. Bodisi v okviru posebne skupine sodnikov mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu bodisi ob njem,« so zapisali v pismu. Podobno pobudo je SAZU objavila tudi lani, ob soočenju z otroškimi žrtvami vojne v Ukrajini.
Na mednarodni ravni oziroma na ravni Združenih narodov je bilo sicer ustanovljenih že več mehanizmov, ki se osredotočajo na preiskovanje mednarodnih zločinov nad otroki, vključno z izrekanjem obsodb in zaščito žrtev. Ob analizi splošnih mednarodnih sodnih mehanizmov pa nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da niso prilagojeni specifičnemu ranljivemu položaju otroških žrtev in njihovim potrebam.
Zunanje ministrstvo
o podvajanju mehanizmov
Do predloga akademikov se domača slovenska politika doslej ni javno opredeljevala, danes pa so na Dnevnikovo poizvedbo odgovorili z ministrstva za zunanje zadeve. »Ministrica Tanja Fajon je že večkrat poudarila, da so napadi na otroke nesprejemljivi in lahko pomenijo grobo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Zato Slovenija podpira pospešeno preiskavo mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) sumov vojnih hudodelstev, tudi hudodelstev, katerih žrtve so ranljive skupine, kot so otroci in ženske,« so sporočili. »Slovenija močno podpira delo MKS in izpostavlja pomen njegove osrednje vloge pri kaznovanju odgovornih za mednarodna hudodelstva, zato menimo, da ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki v Gazi ni potrebna,« pravijo na ministrstvu. Podvajanje pravosodnih mehanizmov ima lahko celo vrsto negativnih učinkov, so dodali. Poudarili so še, da ministrstvo že dolga leta namenja pomoč palestinskim otrokom z vrsto finančnih in medicinsko-rehabilitacijskih programov.
Podobno so nam sporočili z ministrstva za pravosodje. Pravijo, da trdno in aktivno podpirajo pobude, ki bi še okrepile prizadevanja v boju proti nekaznovanosti storilcev tovrstnih zločinov, vključno z identifikacijo primerov, v katerih obstaja sum na storjene zločine, ki še niso bili ustrezno preiskani in kazensko preganjani. Hkrati pa tudi na ministrstvu za pravosodje menijo, da bi se pri zagotavljanju odgovornosti za storjene zločine morali v prvi vrsti zanašati na obstoječe mehanizme ter jih krepiti, zlasti Mednarodno kazensko sodišče.
Iz urada predsednice države Nataše Pirc Musar so nam sporočili, da je predsednica v nedavnem pogovoru z generalnim sekretarjem OZN poudarila, da ne smemo pristati na nekaznovanje za storjena hudodelstva. Povedali so še, da je tožilec MKS preiskavo za dogajanja v Gazi že odprl. »Ta poteka in tu je zelo pomembno zavarovanje dokaznih sredstev,« so nam še pojasnili. »V preiskavi in nato pregonu pa mora dejstvo, da otroci v Gazi umirajo v tisočih, kot je PRS opozorila v svojem zadnjem tvitu z dne 12. 11., seveda imeti dodatno težo in pomen.« Povedali so še, da se predsednica do zdaj uradno ni opredeljevala do pobude za novo sodišče za vojne zločine nad otroki, ker je na UPRS niso prejeli. »Vsekakor pa je o tej težki situaciji potrebno govoriti in predvsem je potrebno nedolžne otroke zaščiti. Ob tem je treba upoštevati že obstoječo mednarodno kazensko zakonodajo in v primeru, da bi presodili, da bi rabili dodatne mednarone mehanizme kazenskega varstva, o tem najprej opraviti širšo strokovno razpravo, ki bi vključevala vse relevantne resorje in institucije. Bo pa predsednica seveda vedno podpirala projekte, ki imajo novo dodano vrednost k že obstoječi mednarodni ureditvi,« so dodali.
Podpora evropskih poslancev
Danes se je na Dnevnikovo vprašanje, ali podpirajo prizadevanja SAZU, odzvalo več evropskih poslancev iz Slovenije. Matjaž Nemec je sporočil, da pobudo »absolutno« podpira. »Surova dejstva kažejo, da so otroci največja žrtev konfliktov in vojn. Eskalacija vojne na Bližnjem vzhodu priča o pobojih otrok in nasploh civilnega prebivalstva tudi na mestih, ki bi morala biti po mednarodnem pravu zaščitena pred napadi,« je zapisal.
»S pobudo se strinjam. Sicer že imamo mednarodno sodišče za vojne zločine, a glede na trende v sodobnih oboroženih konfliktih, v katerih je vedno več žrtev med civilisti, je vsaka tovrstna pobuda vredna podpore,« je dejal Klemen Grošelj.
»Vzpostavitev posebnega mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki podpiram tudi zato, ker je to edini naslednji smiselni korak, ki ga lahko in bi ga morali storiti Združeni narodi,« je zapisala Irena Joveva. »Za zagotavljanje pravic in varnosti otrok v času vojn je varnostni svet ZN leta 2005 vzpostavil posebno delovno skupino za otroke in oborožene spopade, ki je nadalje v resoluciji 1612 sprejela mehanizem za spremljanje in poročanje o pravočasnih, objektivnih in zanesljivih informacijah o šestih hudih kršitvah zoper otroke v oboroženih spopadih,« je opisala trenutno stanje na tem področju.
»Podpiram pobudo cenjenih akademikov. Predstavil jo bom tudi v medskupini za otrokove pravice v evropskem parlamentu,« je zagotovil Milan Brglez. »S predlagano pobudo se strinjam in jo vsekakor podpiram,« je sporočil tudi Franc Bogovič. Poudaril je, da so »v aktualnih vojnah, vse od Iraka in Sirije do Ukrajine, Izraela ter Gaze, najranljivejše žrtve prav otroci pa tudi ženske in starejši«. »Kot mati, babica in kot politik odločno zavračam tovrstna gnusna dejanja, ki smo jim priča v vojnih konfliktih po vsem svetu. Otroci so najranljivejši člani družbe in njihova vključenost v oborožene konflikte predstavlja kršitev osnovnih človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava,« pa pravi Ljudmila Novak. Pobudo članov SAZU bo preučila, je zagotovila.
