Cevi so tam, kjer jih po načrtu ni
Izkazalo se je, da na več mestih napeljava ni izvedena skladno s projektom izvedenih del (PID). To stanje je "neustrezno in zagotovo otežuje obvladovanje in vzdrževanje sistema, poraja pa tudi dvom o tehnični ustreznosti izvedenega stanja", so zapisali strokovnjaki IMK v omenjenem poročilu. Poročilo zelo konkretno obravnava vsako stavbo posebej, toda odstopanja so podobna. Tako beremo, da nekateri vodi sploh niso bili izvedeni, na nekaterih mestih, kjer ni bilo predvideno, se pojavijo dodatni vodi in razvodi, potek vodovodne napeljave je na več mestih spremenjen. Ugotovitev velja za cevi s toplo in mrzlo vodo pa tudi za cirkulacijske in hidrantne vode. Na več mestih manjkajo prehodni krogelni ventili na vodu tolpe in hladne vode ter krogelni ventil z regulacijo pretoka na cirkulacijskem vodu. To je pomembno zato, ker krogelni ventili omogočajo zaporo vode v določenih delih vodovodne instalacije. Ker jih ni, pregledovalci niso mogli izprazniti cevi in jih pregledati s kamero oziroma videoskopom. Prav tako v večjem delu stavb dostop do vodovodne instalacije otežuje ali onemogoča obešen strop, ki nima vseh potrebnih odprtin za revizijo. Zato v poročilu posebej opozarjajo, da je zelo verjetno, da je neizoliranih vodovodnih cevi več, kot jim jih je uspelo evidentirati. Na mestih, kjer cevi za hladno vodo niso izolirane, se hladna voda segreva in postaja dovzetnejša za bakterijske okužbe. Ugodne temperaturne razmere za bakterijske okužbe pa zaradi "nevarnega nižanja temperature" nastajajo tudi pri neizoliranih toplotnih ceveh.
Pocinkane cevi je načela korozija
Domnevni viri za prihod rjastih delcev v vodovodno omrežje so lahko tri mesta, kjer so ugotovili povezavo hidrantnega omrežja s sistemom hladne pitne vode. Voda iz pretočnega hidrantnega sistema se namreč ne sme uporabljati za pitno vodo, temveč le za splakovanje sanitarij.
Med pregledom niso našli novih slepih vodov (25 so jih na OI že sami izločili), zaradi že omenjenega oteženega dostopa za pregled pa opozarjajo, da je še vedno mogoče, da so slepi vodi v sistemu.
V vseh stavbah pa je pocinkane cevi močno načela korozija. Poškodbe pocinkanja in jeklene osnove so posledica zastarele vode v ceveh, ki je najverjetneje ostala po opravljenem tlačnem preizkusu. Klorni in toplotni šoki, ki so jih izvajali zaradi legionele, so stare korozijske poškodbe poglobili, povzročili pa so tudi nove. Strokovnjaki IMK opozarjajo, da korozijskega procesa železa v vodovnih ceveh za toplo sanitarno in hladno pitno vodo ni mogoče več ustaviti, četudi ne bi več izvajali klornih in toplotnih šokov. Zato "bi bilo treba zamenjati cevi, v katerih so korozijski procesi tako napredovali, da je cinkova prevleka mestoma odstranjena in je osnovni material (jeklo) izpostavljen neposrednemu stiku z vodo". Prav tako bi bilo treba zamenjati, zaradi klornih šokov razjeden, rezervoar za hladno vodo. Narejen je iz "cenenega nerjavnega avstenitnega jekla neznane kvalitete".
SCT za zdaj molči
Za september napovedanega sestanka med ministrstvom za zdravje (investitor), SCT (pogodbeni partner) in OI (uporabnik), na katerem bi poiskali možne rešitve, ki glede na ugotovitve ne bodo enostavne, za zdaj še ni bilo. Nam je pa Dušan Zekovič, vodja sektorja Investicije v javno zdravstvo na ministrstvu za zdravje povedal, da so na ministrstvu "zadovoljni, ker so končno dobili v roke ustrezno strokovno poročilo, na osnovi katerega so sredi avgusta pogodbenemu partnerju SCT že vročili reklamacijo in zahtevali, da ugotovljene nepravilnosti odpravijo do konca letošnjega leta". OI bi sicer lahko unovčil 2, 2 milijona evrov vredno bančno garancijo, vendar tako Zekovič kot Žličarjeva menita, da to ne bo potrebno, saj je poslovni interes SCT, da popravi napake, ki jih je zagrešil njegov podizvajalec Instalacije Grosuplje.
Kaj natančno nameravajo na SCT, nam ni uspelo izvedeti, saj nam na naša vprašanja še po enem tednu niso odgovorili.
