Veljavni zakon o javnih uslužbencih, ki kot sistemski predpis ureja področje statusa, pravic in obveznosti javnih uslužbencev, je bil sprejet leta 2003, zadnja vsebinsko nekoliko popolnejša novela pa je bila sprejeta dve leti kasneje. Zato je posodobitev zakona po oceni ministrstva za javno upravo nujna, tako zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je skozi leta pokazala praksa, kot tudi zaradi sprememb družbenih razmerij in s tem delovanja javne uprave.
Najpomembnejša novost, ki jo prinaša zakon, je vzpostavitev centra za kadre, ki bo enotna vstopna točka za uradniška delovna mesta v državni upravi. Vodenje izbirnega postopka prek centra za kadre bo obvezno za organe državne uprave (ministrstva, organe v sestavi, upravne enote, vladne službe). Drugi državni organi (na primer državni zbor, državni svet, državna revizijska komisija, komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče) ter lokalne skupnosti se bodo v delovanje centra vključili, če bodo to želeli. Zaradi specifik delovnega področja se postopek ne bo uporabljal za policijo in pooblaščene uradne osebe v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, vojaške osebe in uslužbence obveščevalnih služb.
Center bo vzpostavljen znotraj ministrstva za javno upravo in bo opravil prvi del izbirnega postopka z objavo javnega natečaja, sprejemom prijav, preverjanjem izpolnjevanja pogojev in pisnim preizkusom znanja ter presojo temeljnih kompetenc. Seznam kandidatov, ki bi pogoje za zaposlitev v državnih organih izpolnjevali, bo center posredoval organu, v katerem naj bi se javni uslužbenec zaposlil, ta pa bi nato sam izvedel drugi del postopka in presodil, kateri izmed kandidatov je po svoji strokovni usposobljenosti najbolj primeren. Kandidatu, ki bi uspešno opravil postopek preverjanja pri centru za kadre, bi presoja veljala dve leti, zato mu v tem obdobju ne bi bilo treba ponovno opravljati preverjanja, če bi se znova prijavil na razpis za zaposlitev.
Poenoteno in bolj transparentno presojanje
Minister za javno upravo Franc Props je ob predstavitvi zakona povedal, da bo center za kadre v okviru prenovljenega izbirnega postopka prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Po zdaj veljavnih pravilih vsak od približno sto državnih organov in vsaka lokalna skupnost sama vodi postopke zaposlovanja, kar pomeni, da se izvede približno tisoč javnih natečajev na leto. To prinaša netransparentnost postopkov, ker vsak organ dela po svoje in kandidati za zaposlitev nikoli ne vedo, kdaj in kje bo objavljen kakšen javni natečaj, poleg tega so zaradi načina izvedbe postopki zelo dolgotrajni, pojasnjujejo na ministrstvu.
Nov postopek zaposlovanja bo digitaliziran, kar bo po oceni ministrstva poenostavilo in posledično pospešilo izbirne postopke. V postopku prijave na javni natečaj bo odpadlo dopolnjevanje vlog, ki je doslej zelo zavleklo postopke zaposlovanja, saj bo postopek izpeljan tako, da nepopolnih vlog niti ne bo mogoče oddati. Med nalogami centra za kadre bodo tudi skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave, podeljevanje štipendij ter pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov. Sistem je po navedbah vlade primerljiv s postopki zaposlovanja, kakršne so že uvedle nekatere druge države EU, na primer Italija, Portugalska, Ciper, Luksemburg, Španija, Irska, v lanskem letu tudi Hrvaška. Slovenija je sicer vzpostavitev takšnega sistema zapisala tudi v svoj načrt za okrevanje in odpornost.
Za delovanje centra za kadre je predvidenih skupno 15 zaposlenih. Kot pravijo na ministrstvu, bo šlo v največji možni meri za obstoječe zaposlene in prerazporeditve. Na novo je predvidena zaposlitev psihologov, ki jih potrebujejo zaradi presoje temeljnih kompetenc v okviru izbirnega postopka in skrbi za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave, ki jih glede na trenutno decentralizirano izvajanje javnih natečajev v sistemu nimajo.
Center za kadre v organih državne uprave bo začel delovati prvega junija, posamezni organi pa bodo javne natečaje prek centra začeli objavljati s 1. januarjem 2026, in sicer postopoma, v skladu s terminskim načrtom.
V združenju občin novosti nasprotujejo
Medtem ko v koaliciji novi način zaposlovanja uradnikov podpirajo, pa so do njega kritični v največji opozicijski stranki SDS, pri čemer se opirajo zlasti na mnenje občin. V Združenju občin Slovenije denimo ocenjujejo, da bo centraliziran sistem zaposlovanja »otežil prilagodljivost zaposlitvenih postopkov in zmanjšal možnosti delodajalcev, da pridobijo kader, ki najbolje ustreza njihovim potrebam«. Dodatno naj bi se s tem podaljšali tudi postopki zaposlovanja. Uvedba centraliziranega sistema bi po njihovih navedbah vodila »v dodatno birokratizacijo postopkov, povečanje števila zaposlenih v že tako preštevilčni državni upravi ter s tem povezano nepotrebno porabo proračunskih sredstev«.
Centralizacija zaposlovanja bi, kot menijo v Združenju občin Slovenije, omogočila tudi večji vpliv vsakokratne vladne strukture na kadrovske odločitve v celotni državi. »To bi lahko vodilo v zmanjšanje avtonomije posameznih institucij in povečano tveganje politizacije zaposlovanja, kar bi lahko negativno vplivalo na strokovnost in neodvisnost delovanja javnih institucij ter drugih delodajalcev,« pravijo. Namesto dodatne birokratizacije in omejevanja avtonomije delodajalcev bi bilo po njihovem smiselno krepiti obstoječe mehanizme pravne varnosti kandidatov, hkrati pa ohraniti fleksibilnost in prilagodljivost zaposlitvenih postopkov na lokalni ravni.
»Ustanovitev centra za kadre je mejnik pri doseganju ciljev iz načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je izpogajala prejšnja vlada pod vodstvom SDS. Sprevrženo je, da SDS zdaj nasprotuje rešitvi, ki jo je sama zapisala v ta strateški dokument,« odgovarjajo v Levici. Občine bi po njihovem mnenju z vstopom v interni trg dela lahko pridobile pri administrativni razbremenitvi kadrovskih služb in se osredotočile na vsebinske specifike preverjanja. Predlog zakona naj bi obenem omogočal večjo prehodnost kadrov med občinami in državno upravo – kar pomeni večjo fleksibilnost in boljšo izrabo znanja v javnem sektorju.
Državni organi se še niso odločili za sodelovanje
Pristojna komisija državnega sveta za državno ureditev je predlog o ustanovitvi enotne vstopne točke za zaposlitev v državni upravi podprla, saj je ocenila, da bo to omogočalo bolj transparenten način zaposlovanja v državni upravi. O sodelovanju v centru za kadre pa se bo DS odločal po sprejemu zakona.
Na komisiji za preprečevanje korupcije so povedali, da bodo predlagani sistem še proučili. Sicer pa z vidika zaposlovanja oziroma kadrovanja zagovarjajo »protokolirane, transparentne in sledljive postopke zaposlovanj, pri katerih so glavna merila izbora strokovna usposobljenost in kompetence kandidata«.
