Visokošolski sindikalisti opozarjajo, da vlada z oblastnimi ukrepi ponovno posega v avtonomijo univerz. Na seji vlade minuli četrtek so ministri obravnavali dokument z naslovom »Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025«, v katerem je – kot je sporočilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije – med drugim zapisano, v katerih študijskih programih naj visokošolski zavodi v prihodnjem letu povečajo število vpisnih mest. Našteti so pedagoški poklici, pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika, elektrotehnika in še vrsta drugih programov. Poleg tega vladne usmeritve visokošolskim zavodom nalagajo, »naj pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij ni interesa, in se glede na osip po prvem letniku pojavlja sum, da se študentje vpisujejo z namenom pridobitve statusa in ne dejanskega študija«. Predsednik visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je opozoril, da je bilo v prvotnem povzetku dokumenta zapisano celo, da naj bi visokošolski zavodi nekatere od teh programov ukinili. Sporni vladni dokument sicer ni javno objavljen.
Oster odziv sindikata
Poteza vlade spominja na dva pretekla oblastna posega v avtonomijo univerz: letos je premier Robert Golob dosegel začasni umik gradiva, ki je podlaga za razpisovanje vpisnih mest na univerzah, češ da bi bilo treba izobraziti več psihologov in radioloških tehnikov; pred dvema letoma pa je vlada Janeza Janše blokirala univerzitetne razpise, ker so ministri – v populistični maniri – med drugim pričakovali izobraževanje »več obrtnikov in voznikov vlačilcev«.
»Javnosti ni znano, na podlagi katerih analiz je ministrstvo pripravilo seznam deficitarnih študijskih področij. Vsebinsko je neprepričljiv, saj manjkajo nekatera področja, na primer radiološko inženirstvo, so pa na njem tudi taka, kjer je izobraženega kadra dovolj, a beži iz poklica zaradi slabih začetnih plač in slabih delovnih pogojev. Tega problema pač ni mogoče rešiti z vpisno politiko,« je ob tokratnem novem vladnem posegu zapisal Gorazd Kovačič. »Na drugi strani dokument nalaga univerzam, naj skrčijo ali ukinejo nekatere študijske programe. Vladna obrazložitev je škandal, saj utemeljuje posege z natolcevanji, da se vanje vpisujejo fiktivni študentje (...). Razlogi, zakaj študentje ne opravijo študijskih obveznosti, so lahko različni, med njimi je tudi težavnost določenega študijskega programa. Problem zlorab študentskega statusa je kompleksen in ga je treba reševati na različnih ravneh.« Kovačič pravi, da je zahteva vlade »avtokratska« in da »predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe«.
Visokošolski sindikat je ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter rektorjem slovenskih univerz zastavil vprašanje, kaj obravnava usmeritvenega dokumenta na seji vlade pomeni za pogajalski proces med ministrstvom in visokošolskimi zavodi, ki bi moral še potekati. Sindikalisti se sprašujejo, ali »je oblastni ton dokumenta, s katerim vlada univerzam nalaga določeno vpisno politiko, nekaj običajnega za postopek pogajanj«. Med drugim sindikat sprašuje še, na podlagi katerih analiz je bil pripravljen seznam širitve in krčenja vpisnih mest, ali je dokument nastal v dialogu z rektorji ter kakšno je stališče rektorjev do vladnih usmeritev. Podobno pismo kot krovni visokošolski sindikat je včeraj objavil tudi sindikat Univerze v Mariboru.
Ministrstvo se brani
Z Univerze v Ljubljani, ki trenutno predseduje rektorski konferenci, ki združuje vse slovenske univerze, so na Dnevnikovo povpraševanje včeraj odgovorili zgolj, da vodstva Univerze v Ljubljani ministrstvo še ni uradno seznanilo z usmeritvami.
Ministrstvo je včeraj zatrdilo, da navedbe sindikata ne držijo, saj da visokošolskih zavodov ne silijo v zmanjšanje števila vpisnih mest. Če se bodo odločili, da obdržijo enako število mest v programih, v katerih je nizko zanimanje za vpis, poleg tega pa še velik osip na prehodu v drugi letnik, bodo morali visokošolski zavodi pojasniti, zakaj je to pomembno, so sporočili z ministrstva.
Dodali so, da ministrstvo ne zahteva niti povečanja vpisnih mest. Usmeritve so povezane s kompleksnimi spremembami načina financiranja visokošolskih zavodov, ti pa morajo sami oceniti, ali in za koliko lahko povečajo vpis, pravijo na ministrstvu. Področja, za katera je predvideno povečanje števila vpisnih mest, so bila zbrana v medresorskem usklajevanju z ostalimi ministrstvi, so še navedli. Domnevnega dialoga z rektorji pri pripravi usmeritev niso potrdili. Na Dnevnikovo vprašanje, ali bo sporni vladni dokument javno objavljen, niso odgovorili.
