Vlada Roberta Goloba je v julijskem Vox populi dobila prvo oceno, ki bi jo lahko označili kot izhodiščno točko za prihodnje primerjave. Vlada, ki so jo v državnem zboru potrdili 1. junija, je že v junijski meritvi javnega mnenja dobila prevladujočo oceno, da je uspešna. Pri čemer pa je bilo pred mesecem dni 45 odstotkov sodelujočih v anketi neopredeljenih, ker jim verjetno ni bilo jasno, katero vlado ocenjujejo, torej še vlado Janeza Janše ali že novo Roberta Goloba. Kljub temu je takrat dobrih 37 odstotkov vprašanih ocenilo, da je vlada uspešna, 17 odstotkov pa, da ni. Julija – po dobrem mesecu dela nove vlade – dvomov o anketnem vprašanju ni bilo več. Skoraj 52 odstotkov vprašanih meni, da je bila vlada v svojem prvem mesecu dela uspešna, dobrih 32 odstotkov pa jih je mnenja, da ni bila uspešna, medtem ko je bilo 15,7 odstotka vprašanih neopredeljenih.
Janša visoko letal, a nizko padel
Na prvi pogled bi lahko glede na anketno raziskavo v tednu svetovnega prvenstva v atletiki v ZDA ugotovili, da je vladi uspel dober start. Kajti delo in ocenjevanje vlade lahko primerjamo s tekom na dolge proge, ko je začetek seveda zelo pomemben, a se v finalu nato izkaže prava vrednost ministrske ekipe. Vlade pa običajno pred volitvami oziroma finišem dosegajo nižje ocene od začetnih – startnih. Tretja Janševa vlada je denimo začela z oceno 64,6 odstotka, končala pa pri razpolovljeni oceni 31,5 odstotka. Vlada Marjana Šarca je oktobra 2018 začela bolj slabo, njena prva ocena o uspešnosti je bila v razmerju 44,7 (uspešno) proti 37,3 odstotka (neuspešno), januarja 2020 pa je dosegla razmerje 50,6 (uspešno) proti 40,9 odstotka (neuspešno). Vlado Mira Cerarja, ki je mandat nastopila 17. septembra 2014, je novembra tega leta kot uspešno ocenjevalo 33 odstotkov, kot neuspešno pa 62 odstotkov sodelujočih v Vox populi. Pri tisti vladi je bilo zanimivo, da ni niti v enem mesecu štiriletnega mandata dobila pozitivne ocene o delu. Vedno je bilo več tistih, ki so bili z njenim delom nezadovoljni, kot pa tistih, ki so bili zadovoljni. Šarčevo vlado je večino dvoletnega obdobja spremljala pozitivna raven ocenjevanja dela, Janševo vlado pa le v prvih nekaj mesecih, nato pa jo je javno mnenje začelo dojemati vse bolj kritično.
Stabilna podpora
koalicijskim strankam
Julijski Vox populi na ravni strankarskih preferenc v veliki meri še vedno odseva razpoloženje z aprilskih volitev. Gibanje Svoboda ohranja veliko prednost pred opozicijsko stranko SDS oziroma je julija glede na predhodni mesec celo še okrepila nekaj prednosti, če upoštevamo le opredeljene glasove. V tem primeru bi vladajočo stranko, če bi volitve potekale minulo nedeljo, podprlo skoraj 43 odstotkov volilcev, junija pa dobrih 40 odstotkov. Stabilna podpora stranki Gibanje Svoboda v mesecih po volitvah potrjuje, da ostri politični spopadi v državnem zboru, napetosti glede RTV Slovenija, napovedi o razpisu zakonodajnih referendumov, nekaj nerodnosti v vladajoči stranki in tudi že prva koalicijska nesoglasja glede posegov v zdravstvo ne puščajo večjih posledic v razpoloženju javnega mnenja. To se potrjuje tudi pri stranki Levica, ki je opozorila, da se pri zdravstvu ne upoštevajo dogovori iz koalicijske pogodbe. Med opredeljenimi volilci bi osvojili 6,6-odstotno podporo, mesec pred tem so bili nad sedmimi odstotki, maja pa pri 6,3 odstotka, kar v poprečju pomeni, da ima najmanjša koalicijska stranka za zdaj stabilno podporo. Podobno je pri Socialnih demokratih, ki imajo med opredeljenimi volilci julija 7,1-odstotno podporo, tako kot pred mesecem dni.
Koncentracija glasov
v opoziciji
Če na strani vladajoče koalicije v Vox populi zaznavamo stabilno podporo brez večjih nihanj, je na strani opozicije opaziti nekaj krepitve. SDS bi med opredeljenimi volilci prejela nekaj več kot 28 odstotkov, kar je dve odsotni točki več kot v junijskem Vox populi in dobrih pet odstotnih točk več kot maja. Pri SDS gre torej za trend rasti, kakor tudi pri NSi, ki bi jo med opredeljenimi tokrat izbralo dobrih 10 odstotkov volilcev, junija osem, maja pa skoraj sedem odstotkov. Krepitev obeh opozicijskih strank lahko pojasnimo z dejstvom, da se je bistveno zmanjšal delež strank, ki jih v anketi označujemo pod drugo (ker ne dosegajo triodstotnega praga) – to so vse zunajparlamentarne (SLS, Povežimo Slovenijo, Konkretno, Resnica, Vesna, SNS, DeSUS, Naša dežela, Zeleni Slovenija). Maja in junija je delež teh strank zajemal več kot 10 odstotkov opredeljenega volilnega telesa, julija že manj kot pet odstotkov. Očitno na opozicijski strani spremljamo proces koncentracije glasov, kar se je denimo na strani vladajoče koalicije že zgodilo.
