Izbrisani so ob sodelovanju predsednice republike Nataše Pirc Musar skupaj z nevladnimi organizacijami pripravili osnutek sprememb zakonodaje, s katerimi bi dokončno uredili vprašanje izbrisanih. Vsi namreč še nimajo urejenega statusa, pravijo.

Oglasila se je tudi Pirc Musar, ki je v torek ob podelitvi priznanja za delo na področju človekovih pravic vsem izbrisanim med drugim dejala, da ne razume, da od vlade in od ministrstva za notranje zadeve ne dobijo odgovora na predlog omenjenega zakona.

Odziv notranjega ministrstva

Na notranjem ministrstvu so zdaj odgovorili, da je ustavno sodišče v preteklem obdobju presojalo ustavno skladnost več določb obeh zakonov o izbrisanih in pri tem ugotovilo ustavno neskladnost nekaterih določb, ki so bile z noveliranjem obeh zakonov odpravljene.

V ustavni presoji so bile tudi nekatere določbe, ki po navedbah ministrstva po vsebini sovpadajo s predlogom zakona, ki so ga pripravili izbrisani. "Zato je vlada ocenila, da je pred kakršnim koli morebitnim poseganjem v obstoječo ureditev treba počakati na presojo ustavnega sodišča ter da bo v primeru ugotovljenih protiustavnosti odločitev ustavnega sodišča upoštevala in ugotovljene protiustavnosti odpravila," so sporočili.

Med drugim so spomnili na februarsko odločbo, v kateri je ustavno sodišče med drugim zapisalo, da 15. člen ustave zagotavlja posamezniku pravico do odprave posledic kršitev človekovih pravic, to pa je mogoče zagotoviti z vsebinskim priznanjem kršitve človekovih pravic, vzpostavitvijo prejšnjega stanja in pravico do odškodnine. Kakšen ukrep je primeren in zadosten za odpravo kršitev človekovih pravic, pa je odvisno od vseh okoliščin zadeve in ob upoštevanju narave kršitve človekovih pravic. "Okoliščina, da ni vsem izbrisanim na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji zagotovljena odprava posledic kršitev človekovih pravic z vzpostavitvijo stanja, ki je obstajalo pred kršitvijo, še ne pomeni, da niso spoštovane zahteve iz ustave," so navedli na ministrstvu.

Izbrisani

Država je 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala skoraj 25.700 ljudi, pripadnikov preostalih takratnih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in si niso pravočasno uredili državljanstva, ter jih prenesla v t. i. pasivno evidenco. S tem so izgubili praktično vse pravice.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve si je do zdaj status uredilo 12.513 izbrisanih - od tega jih je 8579 dobilo državljanstvo, 3825 jih ima dovoljenje za stalno prebivanje, 109 pa dovoljenje za začasno prebivanje.

Priporočamo