Ministrica dr. Švarc Pipan je že v svoji predstavitvi pred pristojnim Odborom Državnega zbora Republike Slovenije za pravosodje izpostavila, da bo ena prvih potez po nastopu funkcije, odprava blokade imenovanj državnih tožilcev. Poudarila je, da »gre pri predlogih ministrstva za strokovno preverjen nabor kandidatk in kandidatov, ki so prešli tudi sito Državnotožilskega sveta. Z vidika sodobne demokracije in vrednot vladavine prava, je blokada imenovanj državnih tožilcev nedopustna praksa, ki je povzročila precejšnjo kadrovsko stisko v tožilskih vrstah.«
Državnotožilska organizacija se namreč sooča z velikim pomanjkanjem državnih tožilcev in že dalj časa opozarja na pereče kadrovske razmere na državnih tožilstvih, ki so nastale s tem, da prejšnja Vlada Republike Slovenije ni odločila o prejetih predlogih za imenovanje. Na dan 31. 12. 2021 so tako funkcijo opravljali zgolj 203 državnotožilski funkcionarji, kar pomeni, da skupno število državnih tožilcev dosega le slabih 75 % sistemiziranih mest, ki jih predvideva Odredba o številu mest državnih tožilcev.
Dr. Švarc Pipanova se bo tudi v prihodnje zavzemala za ažurno vodenje razpisnih postopkov in zagotovitev optimizacije postopkov imenovanj državnih tožilcev, v okviru zakonodajnih sprememb.
Direkcijo za infrastrukturo bo kot v. d. direktorja vodil Bojan Tičar
Z mesta direktorice je namreč vlada razrešila Ljiljano Herga. Tičar bo vlogo vršilca dolžnosti direktorja opravljal do imenovanja novega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Tičar, sicer univerzitetni diplomirani pravnik, je profesor na več fakultetah na Univerzi v Mariboru. Mandat bo nastopil v petek.
Razrešena Herga je direkcijo, ki bdi nad naložbami v državne ceste, kolesarske povezave in železniško infrastrukturo, vodila od aprila 2020. Na položaju je zamenjala Moniko Pintar Mesarič, ki je tedaj prevzela vodenje direktorata za kopenski promet na infrastrukturnem ministrstvu.
Zamenjali člana upravnega odbora ARAO
Vlada je s položaja upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) razrešila Barbaro Merše in Sebastjana Rejca, kot predstavnika ustanovitelja pa v upravni odbor agencije imenovala Nadjo Železnik in Damjana Semeta.
Železnikova in Seme bosta v upravnem odboru agencije z možnostjo ponovnega imenovanja sedela do preostanka mandata oz. do 22. julija 2024.
Agencija ima sicer petčlanski upravni odbor. Vlada na predlog pristojnega ministra imenuje štiri člane odbora, enega člana, ki zastopa interese delavcev, pa izvolijo in odpokličejo zaposleni zavoda. Člani upravnega odbora se imenujejo oziroma izvolijo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Vodenje agencije je marca kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela Petra Grajžl, potem ko je Sandiju Viršku potekel mandat čelu agencije. Isti mesec je upravni odbor objavil razpis za direktorja agencije, na katerega je prispelo šest prijav.
Na ministrstvu za okolje, ki je pristojnost za nadzor nad poslovanjem ARAO prevzelo od infrastrukturnega ministrstva, so bili do Virška kritični, saj da ni zagotovil izpolnitve obvez o izgradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NSRAO na Vrbini pri Krškem do leta 2023.
Agencija vrednost celotne naložbe ocenjuje na okoli 194 milijonov evrov, zapletlo pa se je z razpisom za izvajalca gradnje. Prejeli so ponudbi dveh konzorcijev ter marca enemu od njih priznali sposobnost za izvedbo projekta, vendar zaradi občutno previsoke ponujene cene naročila potem tudi po ponovnem pregledu ponudbe niso oddali.
Vlada je predlagala tudi, da DZ za predsednika sveta Agencije za energijo imenuje Franca Žlahtiča. V skladu z energetskim zakonom ima svet agencije predsednika in pet članov, ki jih za obdobje šest let imenuje in razrešuje DZ. Leta 2020 je bila za predsednico sveta imenovana Romana Jordan, ki pa je avgusta lani odstopila.
Na poziv, ki ga je v uradnem listu objavil minister, pristojen za energijo, sta prišli dve vlogi, vlada pa je danes sklenila, da se za preostanek mandata oz. do 11. junija 2026 za predsednika imenuje Žlahtiča.
Vlada razrešila več direktorjev direktoratov ministrstev
Vlada je razrešila več direktorjev direktoratov na ministrstvih in na njihova mesta imenovala vršilce dolžnosti. Do sprememb je prišlo na ministrstvih za notranje zadeve, obrambo, šolstvo, okolje in prostor ter zunanje zadeve, so po seji vlade sporočili z Urada vlade za komuniciranje (Ukoma).
Ministrstvo za notranje zadeve
-direktorat za logistiko in nabavo: razrešen Matjaž Vede, za vršilko dolžnosti imenovana Bojana Bučinela
Ministrstvo za obrambo
-direktorat za logistiko: razrešen Uroš Korošec, za vršilca dolžnosti imenovan Željko Kralj
-direktorat za obrambno politiko: razrešen Uroš Zorko, za vršilca dolžnosti imenovan Rolando Žel
-generalni sekretar ministrstva za obrambo: razrešen Marko Doblekar, za vršilca dolžnosti imenovan Marko Lovše
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
-direktorat za investicije: razrešen Boris Munišič, za vršilca dolžnosti imenovan Iztok Žigon
-direktorat za visoko šolstvo: razrešen Franc Janžekovič
Ministrstvo za okolje in prostor
-direktorat za okolje: po odstopu dosedanjega direktorja Iztoka Slatinška za vršilko dolžnosti imenovana Tanja Bolte
Ministrstvo za zunanje zadeve
-direktorat za skupno zunanjo in varnostno politiko: razrešen Jernej Müller, za vršilca dolžnosti se imenuje Bogdana Batiča
-direktorat za multilateralo in razvojno sodelovanje: razrešen Igor Jukič, za vršilca dolžnosti imenovana Eva Tomič
-direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov: razrešen in za vršilca dolžnosti imenovan Marko Rakovec
-direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo: razrešen Slobodan Šešum, za vršilko dolžnosti imenovana Bernarda Gradišnik
-direktorat za zadeve EU: razrešena Barbara Sušnik, za vršilko dolžnosti imenovana Ksenija Škrilec
