Predsednica Evropske komisije je, kot je napovedala po vnovični izvolitvi na čelo te evropske institucije, pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi meseca. Najprej se je sestala s sedanjimi evropskimi komisarji, ki so jih države članice vnovič predlagale za člane komisije, v tem tednu pa načrtuje pogovore tudi z novinci. Rok, do katerega naj bi članice EU von der Leynovi poslale svoje kandidate za komisarje, se bo iztekel v petek. Nobena država sicer ni upoštevala prošnje predsednice, naj ji pošljejo imeni kandidata in kandidatke. Večina držav, kar 16, je predlagala moške, tudi Slovenija.
Podrobnosti spoznavnega sestanka med slovenskim komisarskim kandidatom Tomažem Veselom in predsednico evropske komisije von der Leynovo, ki je potekal danes dopoldne, sicer še niso znane, naj bi pa v kratkem znova govorila. Tako tudi še ni znano, vodenje katerega resorja bi lahko prevzel nekdanji predsednik slovenskega računskega sodišča, ki je doslej med preferencami glede resorjev izpostavljal področja proračuna, administracije in širitve EU. Pričakovati je sicer, da bo predsednica komisije s kandidati in kandidatkami opravila še več krogov pogovorov, prav tako je v stikih z voditelji držav članic.
Predlog sestave nove komisije z razdelitvijo resorjev bo von der Leyen predvidoma predstavila sredi septembra, oktobra pa nato kandidate čakajo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Sledilo bo še potrjevanje celotne komisije na plenarnem zasedanju parlamenta, kar bi se lahko zgodilo v drugi polovici oktobra ali novembra.
Je v igri samo Tomaž Vesel?
Po naših neuradnih informacijah naj bi sicer predsednica Ursula von der Leyen še pred današnjim pogovorom z Veselom obvestila premierja Roberta Goloba, da je naklonjena temu, da bi mesto slovenskega evropskega komisarja še naprej zasedal dosedanji komisar Janez Lenarčič. V takšnem primeru naj bi bila pripravljena Sloveniji ponuditi celo višji komisarski položaj. Tega pri uradnih virih nismo mogli potrditi, saj tako v kabinetu komisarja Lenarčiča kot kabinetu premierja Goloba teh navedb niso želeli komentirati. Niso pa tega tudi eksplicitno zavrnili: »Kabinet predsednika vlade neformalnih pogovorov med voditelji ne komentira,« so sporočili za Dnevnik.
Nekaterim našim virom se je sicer zdelo to, da bi von der Leynova v svoji komisarski ekipi še naprej imela dosedanjega slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča, logično, saj da je bil njun odnos v tem mandatu dober, sodelovanje pa so nekateri opisali celo kot »odlično«. Ta je očitno s svojim delom na področju kriznega upravljanja, ki so ga v preteklem mandatu zaznamovale številne krize od covida do požarov, pridobil zaupanje predsednice. Takšnim razmislekom naj bi šlo v prid tudi dejstvo, da je med področji zaenkrat največ interesa za portfelje oziroma resorje, povezane z gospodarstvom in financami, kot so konkurenčnost, proračun in industrija. Lenarčič pa s svojimi kompetencami pokriva resorje z mednarodnim predznakom, kot sta krizno upravljanje in recimo širitev EU. Njegove reference se torej pokrivajo s strateškimi ambicijami države.
Nekateri naši sogovorniki so bili sicer začudeni, zakaj bi von der Leynova v luči zagate s spolnimi kvotami sploh želela menjati »moškega za moškega«, pri čemer pa dodajmo, da je predsednica komisije državam, ki bi predlagale stara imena, dala jasno vedeti, da ne zahteva dveh kandidatov.
Zagata von der Leynove s spolnimi kvotami
Neuradno smo sicer izvedeli še, da je von der Leynova v pogovorih s slovensko vlado načela tudi temo ženske kandidatke. Političarka iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) bo namreč težko v celoti uresničila svoja prizadevanja za spolno uravnoteženo Evropsko komisijo, pri čemer pa lahko v okviru pogovorov z voditelji članic in komisarskimi kandidati o razdelitvi področij katero od držav, ki so predlagale kandidate, prepriča, da moškega zamenja ženska. Mnogi so mnenja, da bi pri tem tudi morala vztrajati, četudi tega uradno od držav ne more zahtevati. Tudi tu naj bi se pripravljenim menjati obetal boljši resor. Glede na trenutne predloge je sicer med 22 člani prihodnje komisije vključno s predsednico von der Leyen šest žensk in 16 moških. Svoje predloge morajo podati še Belgija, Bolgarija, Danska, Italija in Portugalska.
Tudi po poročanju bruseljskega Politica naj bi von der Leyen pritiskala na nekatere manjše države članice, da bi kandidata zamenjale s kandidatko. Med temi so po navedbah Politica Malta in še vsaj dve drugi članici. Poleg tega naj bi si prizadevala, da žensko predlagajo članice, ki v Bruselj še niso poslale imena svojega kandidata oziroma kandidatke.
