Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele močne padavine, ki so se v noči na ponedeljek dodatno okrepile. Povzročile so hitro naraščanje rek in razlivanje vodotokov. Najbolj kritične so bile razmere v porečju Drave. Pretok reke je v Markovcih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, kar je bilo 300 kubičnih metrov nad dotedanjim rekordom iz leta 1965. Običajen pretok se giblje do 500 kubičnih metrov na sekundo.
Katastrofalno povečanje pretoka naj ne bi bilo zgolj posledica obilnih padavin. Verbund Hydro Power, avstrijski državni upravljalec hidroelektrarn na Dravi, je namreč tistega ponedeljka nepričakovano odprl zapornice jezu Edling na Dravi. S hitrim izpraznjenem akumulacijskega jezera naj bi bistveno ojačal poplavni val, ki je zgolj v Sloveniji povzročil za več kot 200 milijonov evrov škode.
101 tožba brez učinka
Posamezniki, podjetja, društva, občine, zavarovalnice in država so zoper Verbund vložili skupaj 101 tožbo. Prepričani so bili, da je bila silovitost poplavnega vala posledica niza napačnih odločitev, strokovnih ocen in slabih presoj. In da bi Verbund s predhodnim in postopnim praznjenjem akumulacijskih jezer precej omejil poplave. Skupaj so terjali več kot 107 milijonov evrov odškodnin.
Petnajst oškodovancev zastopa odvetnica Magda Vraničar iz Kranja. Obetala si je pozitivne sodne razplete, tudi zaradi ugotovitev domačih in tujih izvedencev. Nemški strokovnjak za hidrologijo Stephan Theobald z univerze v Kasslu je denimo izračunal, da naj bi zaradi neustreznega upravljanja Verbund povečal pretok Drave za vsaj dodatnih 700 kubičnih metrov na sekundo. Zoran Dimovič, sodni izvedenec za elektroenergetiko, in Tomislav Regent, strokovnjak za vodno gospodarstvo, sta ugotovila, da so bili Avstrijci že 3. novembra 2012 obveščeni o močno povečanih pretokih. Ko so dva dni kasneje nenapovedano odprli zapornice, so povzročili poplavni val, ki je najprej v Avstriji, zatem pa v Sloveniji povzročil ogromno škode.
Avstrijska družba je v postopkih pred sodišči vztrajno zavračala odgovornost za nastalo škodo, češ da nihče ni mogel predvideti tako obilnih padavin. Trdila je še, da je za nastalo škodo (so)odgovorna država, ker ni poskrbela za ustrezno čiščenje rečne struge.
Argumenti Verbunda so prevladali nad argumenti tožnikov. Na sodišču v Mariboru, Slovenj Gradcu in Ptuju so se začele vrstiti zavrnilne sodbe, tudi v zadevi, v kateri je bila tožnica mestna občina Maribor. V tožbah zavarovalnic so se sodišča razglasila za nepristojne. Nekatere tožbe so padle zaradi preslabo pripravljenih razlag nastale škode.
Za val optimizma je nato poskrbela informacija, da je Verbund sklenil poravnavo z občino Labot na avstrijskem Koroškem in ji nakazal denar za nastalo škodo. Še bolj je odmevala lanska vmesna sodba okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi, v kateri je bil tožnik Rancarsko društvo Malečnik. Po obširno izvedenem dokaznem postopku, ki je vključeval izvedenca za meteorologijo Jožeta Rakovca in nemškega izvedenca za hidrologijo Thomasa Pfaffa, je sodnik Andrej Ekart presodil, da se je poplavni dogodek začel v Avstriji in ni nastal v Sloveniji ter da je zaradi prepozne reakcije na dveh avstrijskih jezerih prišlo do ogromne količine vode, ki se je razlivala po Sloveniji. Ekart je razsodil, da je Verbund po temelju odgovoren za nastalo škodo zaradi poplav. Nepravnomočna razsodba je odmevala tudi v Avstriji.
Terjali 13 tisočakov, zdaj morajo plačati 105.000 evrov
Višje sodišče v Mariboru je letos presodilo drugače. V pritožbenem postopku je razsodilo, da Ekartova vmesna sodba ni bila smotrna, ker škoda ni bila izkazana. Rancarsko društvo, ki je zahtevalo plačilo 12.690 evrov, mora Verbundu plačati 105.000 evrov stroškov. »Posnetki poplavljenega območja kažejo jasno sliko. Se res vzpostavlja neki nov standard ugotavljanja škode?« se čudi odvetnica Magda Vraničar in napoveduje nadaljevanje sodnega boja. »Če so sodišča že v prvih fazah pravdnega postopka menila, da je škoda nedokazljiva, zakaj so s takimi odločitvami čakala osem let?«
O dogajanju v sodnih postopkih zoper Verbund je javno obvestila predsednika vlade Roberta Goloba. Opisala mu je, kako je sodišče v neki drugi zadevi naložilo tožnikom plačilo stroškov izvedenskega mnenja, ki so znašali več kot 157 tisočakov. »Posamezni oškodovanci so bili prisiljeni plačati vsak po 5577,14 evra za tiste, ki predujma niso plačali. Hkrati so tisti, ki niso plačali, dobili izvedensko mnenje, sodišče pa noče razkriti, za koga vse so bili plačani predujmi,« je zapisala in ocenila, da gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Tožilstvu je že poslala kazensko prijavo.
Goloba je še pozvala, naj vlada sprejme sklep, da bo oškodovancem plačala stroške, ki so nastali zaradi sojenja, obremenjenega tudi s sumi korupcije in kaznivih dejanj. »Enako, kot je to storila v primeru glob za covid-19,« je sklenila pismo Magda Vraničar.
