V prihodnjih mesecih bi lahko prišlo do lastniških sprememb v podjetju Javna razsvetljava. Poteka namreč prodajni postopek. Od konca leta 2016 je Javna razsvetljava v večinski lasti kitajskega finančnega sklada CEE Equity Partners, ki je najprej pridobil 84,1-odstotni lastniški delež, proti koncu leta 2020 pa ga povečal na več kot 90 odstotkov. Končni lastnik CEE Equity Partners, ki Javno razsvetljavo obvladuje prek ciprskega podjetja Frozaria, je po dostopnih podatkih kitajska državna banka Exim Bank of China.
Teren za prodajo Javne razsvetljave so kitajski lastniki začeli pripravljati že leta 2021, a so očitno prodajni postopek, domnevno zaradi epidemije covida, ki je negativno vplivala na poslovne rezultate podjetja in s tem na možni izkupiček od prodaje, prestavili na letošnje leto.
Dva favorita za prevzem
Kdo vse se zanima za nakup Javne razsvetljave, uradno ni znano, po neuradnih podatkih pa bi se za to dokaj perspektivno podjetje lahko spopadla dva. Prvi je predsednik uprave Javne razsvetljave Arman Koritnik. Ta je vodenje Javne razsvetljave prevzel leta 2019, pred tem pa je od novembra 2015 do januarja 2019 vodil Termoelektrarno Šoštanj. Da se je Koritnik podal v spopad za lastništvo Javne razsvetljave, priča podatek, da je njegovo podjetje Armando, kot je razvidno iz delniške knjige, marca letos od ciprskega podjetja Gaddoel Holdings odkupilo 9,12 odstotka delnic Javne razsvetljave. Kdo je bil pred tem lastnik Gaddoela, uradno ni znano, po zatrjevanju naših virov pa naj bi podjetje lastniško obvladoval Richard M. Baker, ki je kot investicijski svetovalec svetoval nekdanjim lastnikom – Goranu Bojoviću in bratoma Mateju ter Tadeju Počivalšku – pri prodaji Javne razsvetljave leta 2016. Spotoma omenimo, da je leta 2018 eksplozivno sredstvo domače izdelave in manjše moči poškodovalo avto Mateja Počivalška, kakšnih sto metrov od Bojovićeve hiše pa je bilo istega dne najdeno podobno eksplozivno sredstvo. Napadalci niso bili razkriti. Ker tarči napada nista imeli drugih povezav, obstaja razlog za sum, da sta bili eksplozivni sredstvi povezani z Javno razsvetljavo.
Drugi kandidat, ki je vrgel oko na Javno razsvetljavo in se neuradno omenja kot možni prevzemnik, je podjetje Iskra, ki je v lasti družine Šešok. V zadnjih letih je Iskri uspelo izpeljati nekaj prevzemov na Hrvaškem. Najprej je leta 2019 prevzela obubožano ladjedelnico NCP – Remontno brodogradlište Šibenik. Dve leti kasneje je sledil nakup podjetja Elka, enega največjih proizvajalcev električnih in telekomunikacijskih kablov v jugovzhodni Evropi. V letošnjem letu je Iskra februarja prevzela podjetje Elmat iz Splita, specializirano za avtomatizacijo čiščenja odpadnih voda, pred dnevi pa je pridobila še polovični lastniški delež v podjetju Elkakon, ki je specializirano za izdelavo okrogle in profilne industrijske žice za transformatorje in elektromotorje. Na Hrvaškem se Iskra poteguje tudi za nakup puljske ladjedelnice Uljanik 1856. Skupina Iskra je lani ustvarila okoli 275 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, pri čemer je čisti dobiček znašal približno 20 milijonov evrov.
Javna razsvetljava je eno od vodilnih slovenskih podjetij pri vzdrževanju in načrtovanju zunanje razsvetljave, energetskih sanacij, prometne signalizacije in pametnih mest. Na slovenskem trgu ima s številnimi občinami sklenjene koncesijske pogodbe, v okviru katerih skrbi tudi za novoletne okrasitve in druge osvetlitve (spomeniki, sakralni objekti, javni objekti). Na podlagi koncesijskih pogodb je Javna razsvetljava na slovenskem trgu lani ustvarila 12,4 milijona evrov prihodkov, pri čemer je bila tradicionalno največja stranka Mestna občina Ljubljana (Mol), za katero je podjetje lani opravilo za 6,4 milijona evrov del, je razvidno iz podatkov Erarja. Zaradi pogodbe z MOL je podjetje bistveno več vredno, kot bi bilo sicer, je ocenil poznavalec razmer, ki ni želel biti imenovan.
Za polovico višji prihodki
Na vprašanja, kako je poslovala Javna razsvetljava lani, kateri so bili večji dosežki in ali pri menedžerskem prevzemu Javne razsvetljave nastopa sam ali s partnerji, Koritnik ni odgovoril. Kot je razvidno iz nerevidiranih bilanc, je Javna razsvetljava lani ustvarila 25,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za dobro polovico oziroma za 8,7 milijona evrov več kot leta 2022. V primerjavi z letom 2021 se je prodaja lani skoraj podvojila.
Medtem ko se je prodaja na domačem trgu v minulem letu povečala za dve tretjini in je znašala 23,75 milijona evrov, se je na tujih trgih znižala za tretjino, na 1,53 milijona evrov. Na tujih trgih ima Javna razsvetljava sicer velike širitvene ambicije. Rast čistega dobička ni sledila rasti prodaje; na medletni ravni se je namreč čisti dobiček znižal za 17 odstotkov, na 1,17 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalnikov poslovanja, ki pove, koliko sredstev podjetju ostane za investicije, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, je lani znašal 2,36 milijona evrov, kar je bilo malenkost manj kot leto pred tem. Javna razsvetljava svoje poslovanje financira v pretežni meri z dolžniškim kapitalom: od bilančne vsote v višini dobrih 34 milijonov evrov je imelo podjetje konec lanskega leta 53 odstotkov dolžniškega kapitala. Javna razsvetljava je lani jeseni izdala komercialne zapise v višini 6,3 milijona evrov, ki v plačilo zapadejo septembra letos.
Kako je lani poslovala skupina Javna razsvetljava, še ni znano. Leta 2022 je bilo na ravni skupine ustvarjenih 17,7 milijona evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, čisti poslovni izid pa je znašal 1,7 milijona evrov. Poleg matične družbe se v skupino uvrščajo še hčerinska podjetja na Hrvaškem (JLR Zagreb), v Črni gori (JLR Montenegro) in na Kosovu (Esco). Poleg tega ima Javna razsvetljava še dve podružnici: v Srbiji in na Kosovu.