Jamajčana, ki je v Slovenijo prišel leta 2008, v Ljubljani pa je kot samostojni podjetnik in študent doktorskega študija na ekonomski fakulteti iskal nove poslovne priložnosti, naj bi policisti obravnavali več kot stokrat. Brez povoda so ga (zlasti po letu 2015) večkrat kontrolirali in preverjali njegove dokumente, najpogosteje na glavni železniški postaji, saj se je na delo v Ljubljano vozil z vlakom. V enem izmed teh primerov so policisti celo uporabili silo.
Da tujce temnejše polti v Sloveniji policisti pogosteje ustavijo in obravnavajo, tudi če niso storili ničesar narobe in so torej za policiste sumljivi zgolj zaradi barve kože, potrjuje tudi Miha Blažič iz nevladne organizacije Ambasada Rog. Po njegovih besedah policija tujce, ki prihajajo iz tretjih držav, redno preverja. »Nič nenavadnega ni, da posamezniku dokumente preverijo tudi do petkrat na dan,« razlaga Blažič. Še posebej pogosto naj bi jih preverjali na avtobusih in vlakih oziroma avtobusnih in železniških postajališčih. V preverkah se zato znajdejo tudi številni, ki imajo v Sloveniji že urejeno bivanje, so zaposleni ali pa so celo slovenski državljani, vendar za policiste ostajajo sumljivi zaradi barve kože oziroma videza. »Nevzdržno je, da te vsak dan na poti na delo ustavi policist,« opozarja Blažič, čeprav tudi številni tujci, ki se znajdejo v tovrstnih postopkih, to dojemajo kot nekaj normalnega, le redki pa se zaradi diskriminacije pritožijo ali sprožijo kakšne druge uradne postopke.
Domnevno rasno profiliranje v policijskih postopkih s potniki na vlakih sicer že obravnavajo pri zagovorniku načela enakosti, vendar postopek ugotavljanja morebitne diskriminacije še ni končan.
Iz zakonodaje črtali sumljivi videz
Slovenska zakonodaja zelo jasno prepoveduje rasno oziroma etnično profiliranje. Kot pojasnjuje Gal Gračanin iz Pravne mreže za varstvo demokracije, zakon o nalogah in pooblastilih policije izrecno določa, da policisti ne smejo nikogar diskriminirati na podlagi narodnosti, rase, barve kože ali katere koli druge osebne okoliščine. Takšna je tudi praksa evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v zadevi Timišev proti Rusiji zapisalo, da »nobeno različno obravnavanje, ki temelji izključno ali v odločilni meri na posameznikovi etnični pripadnosti, ne more biti objektivno utemeljeno v sodobni demokratični družbi, ki temelji na načelih pluralizma in spoštovanja do različnih kultur«.
Tega se zavedajo tudi v policiji. Medtem ko je stari zakon o policiji še določal, da lahko policisti ugotavljajo identiteto osebe, ki vzbuja sum s svojim vedenjem, ravnanjem, zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času ali zgolj videzom, so v aktualnem zakonu o nalogah in pooblastilih policije »videz« načrtno črtali iz zakonske podlage. Na policiji zagotavljajo, da policisti vsakomur zagotavljajo enake človekove pravice, kar v praksi pomeni, da posameznike obravnavajo čim bolj enakovredno. Zlasti na področjih, kjer zakon policistom daje možnost prostega preudarka. Pritožbe zaradi tovrstne diskriminacije so redke, pravijo na policiji in dodajajo, da področju človekovih pravic namenjajo veliko časa tudi v okviru izobraževanj.
Diskriminacija pri obravnavi protestnikov
Bolj kritični so v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer menijo, da se pri izvajanju zakonskih določb v praksi zatika, hkrati pa opozarjajo tudi na »neustrezno oziroma zastarelo ureditev mehanizmov nadzora nad delom policistov, zaradi česar takšna in podobna ravnanja policistov pogosto ostajajo neraziskana in nesankcionirana«.
Policijo je v preteklosti na problem rasnega in etničnega profiliranja med drugimi sicer opozarjal urad varuha človekovih pravic, dva primera je izpostavil tudi v svojih letnih poročilih. Prvi se je nanašal prav na kalvarijo Jamajčana, drugi pa na diskriminatorno obravnavo protestnikov, ki so se maja 2021 na Trgu republike v Ljubljani udeležili protestne ljudske skupščine in napovedane tiskovne konference Stop genocidu v Palestini, pred tem pa so se družili še v Miklošičevem parku. Po podatkih policije se je na shodu zbralo okoli 800 ljudi, med katerimi naj bi bilo okoli 700 državljanov Slovenije in drugih držav EU ter približno sto državljanov iz tretjih držav (Palestinci, Indijci, Iračani ...). Policija je izvedla 61 postopkov ugotavljanja identitete, pri čemer je bilo očitno, da se je osredotočila predvsem na državljane tretjih držav. Medtem ko je obravnavala le vsakega dvajsetega med slovenskimi in drugimi evropskimi državljani, je hkrati obravnavala vsakega četrtega izmed državljanov tretjih držav.
Sum je bil neupravičen
Kot je na prijavo odgovorilo ministrstvo za notranje zadeve, so policisti pri državljanih tretjih držav »neposredno zaznali, da se bodo opremili z bambusovimi palicami«, ki so jih prinesli trije udeleženci, vendar pa je tudi končno število izrečenih prekrškov potrdilo, da je bil sum pretiran ali celo neupravičen. Med 25 državljani tretjih držav, ki jih je policija obravnavala, so samo pri treh nazadnje ugotovili prekršek, medtem ko so pri enajstih izmed 36 državljanov Slovenije in drugih držav EU nazadnje izvedli prekrškovni postopek. »Razmerje med številom izvedenih identifikacijskih postopkov med eno in drugo skupino ter nadaljnjimi sprejetimi ukrepi v konkretnem primeru samo po sebi ne opravičuje poostrenega nadzora nad državljani neevropskih držav,« so nazadnje ocenili pri varuhu, kjer so prav tako zavzeli mnenje, da tako znatnih razlik med obravnavo predstavnikov obeh skupin ne bi smelo biti.
