Prizori pred Narodnim muzejem Slovenije na Muzejski ulici so bili danes zjutraj precej dramatični. V muzejski stavbi se je sprožil požarni alarm, zaposleni so zapustili zgradbo, s prižganimi sirenami pa so se na kraj dogodka pripeljala gasilska in policijska vozila.
A šlo je za preventivno akcijo – vajo evakuacije ljudi in muzejskih predmetov, pri čemer so se osredotočili na reševanje kulturne dediščine s stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Kot so poudarili na vaji, reševanje predmetov nastopi, ko so vse osebe iz zgradbe na varnem in če vodja gasilske intervencije oceni, da razmere dopuščajo tudi reševanje muzejskih predmetov. To poteka po načrtu reševanja arheoloških predmetov, ki ga je pripravil konservator-restavrator in vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič skupaj z arheologi.
Na vrhu tega seznama svetovnih unikumov, ki so jih reševali je neandertalčeva piščal iz Divjih bab, sledijo pa idoli z Ljubljanskega barja iz bakrene dobe, bronasto bodalo z Iga, najstarejša zlata predmeta s področja Slovenije in znamenita situla z Vač iz starejše železne dobe.
»Zagotovo sem o načrtu evakuacije muzealij začel razmišljati takrat, ko je svet obnemel ob prizorih gorečega Notre-Dama. Glede na to, da sem sodeloval pri postavitvi razstave, konserviranju in restavriranju predmetov in umeščanju teh v vitrine, sem zelo dobro seznanjen s tehniko odpiranja različnih tipov vitrin in varnega prenosa muzealij iz potencialno ogroženega prostora. S kolegi arheologi smo pripravili načrt izbora razstavljenih predmetov, potem smo pripravili načrt evakuacije eksponatov iz vitrin in celoten postopek prenosa zabojnikov s predmeti do prve varne točke, v zunanjem lapidariju Narodnega muzeja Slovenije, in do druge varne točke v državnem zboru. Od tam se jih odpelje v centralni depo Narodnega muzeja Slovenije ali pa v depo na Metelkovi. Na seznamu za reševanje je osemnajst vitrin z najdragocenejšimi arheološkimi predmeti od prazgodovine do poznega srednjega veka,« je o reševanja arheoloških predmetov povedal Lemajič.
Kot je dejal vodja vaje iz Gasilske brigade Ljubljana Silvo Kuntarič je bila vaja uspešna. »Predvsem smo želeli preveriti določene sisteme Narodnega muzeja Slovenije za reševanje dragocenih predmetov, saj je ena od naših nalog reševanje premoženja.«
