Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru sta se odločno odzvali na vladna pričakovanja, na katerih študijskih programih naj visokošolski zavodi v prihodnjem letu povečajo število vpisnih mest. Reagirali sta tudi na pričakovanja vlade, da naj bi nekatere za študente domnevno manj zanimive programe preoblikovali, morebiti pa celo ukinili.
Širši pomen izobraževanja
»Pri usmeritvah Vlade Republike Slovenije o vpisu v visokošolske zavode, sprejetih na seji vlade 12. oktobra 2023, gre po našem mnenju za poseg v avtonomijo univerz, ko nam Vlada RS s svojim dokumentom nalaga, v katerih programih naj povečamo vpis, ne da bi se kakor koli posvetovala z univerzami,« sta sporočili obe univerzi. »Poleg posega v avtonomijo univerz pa vlada v usmeritvah glede vpisa ne predstavi argumentov ali analiz o dejanskih potrebah po posameznih profilih,« ugotavljajo na univerzah. »Na seznamu programov, pri katerih naj bi povečali vpisna mesta, so tudi študijski programi, v katerih je že zdaj več razpisanih mest, kot je vpisanih študentov, in torej vpisna mesta niso problematična.«
Dokument z usmeritvami, ki jih je obravnavala vlada, je bil ves teden za javnost nedostopen. Ministrstvo je šele v petek sporočilo, da je na eni od spletnih strani vlade objavljen od četrtka. Tedaj so ga prejele tudi univerze.
Po pregledu dokumentacije univerzi v Ljubljani in Mariboru opozarjata, da se vlada »ne zaveda, da javne univerze niso podjetja, kjer lahko čez noč ukinejo oddelke oziroma področja delovanja, in da javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela oziroma družbe, temveč ima širši pomen izobraževanja in napredka družbe«.
Obe največji slovenski univerzi vlado pozivata, naj najprej poveča financiranje visokošolskih programov, da bi se ti lahko uspešno prilagajali potrebam družbe. »Ob povečanem financiranju bomo vsekakor del dodatnih sredstev preusmerjali v študijske programe, pri katerih so potrebe v družbi večje, brez povečanega financiranja pa je to praktično nemogoče. Povečanje vpisa namreč ne pomeni le, da v predavalnico vstopi večje število študentk in študentov, ki poslušajo istega predavatelja, temveč to pomeni tudi več skupin študentov pri vajah, kar pomeni več zaposlenih profesorjev in asistentov, ki izvajajo te vaje, ter večje stroške izvajanja praktičnega dela študija,« so poučili vladne predstavnike.
Meje ukazovanja
Pristojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je včeraj zatrdilo, da v usmeritvah v nobenem delu ne posega v avtonomijo univerz. »Gre za izhodišča ministrstva za pogovore z univerzami glede razpisnih mest za študijsko leto 2024/2025 in naprej ter za oblikovanje novih štiriletnih pogodb o financiranju univerz,« so pojasnili. Sestanek s predstavniki univerz, na katerem bodo izmenjali poglede, naj bi se zgodil še ta teden, so zatrdili. »Želimo dialog. Poleg tega ponovno poudarjamo, da dokument usmeritve ni sklep vlade, temveč se je vlada z dokumentom le seznanila. Posledično ne gre za zavezujoče vsebine. V novih štiriletnih pogodbah bodo oblikovani tudi novi pogoji financiranja univerz. Odločno zavračamo vse navedbe, da naj bi univerze povečevale vpisne številke v okviru obstoječih pogojev financiranja,« so zatrdili.
Ravnanje ministrstva in vlade je kritiziral tudi Visokošolski sindikat Slovenije. »Javnosti ni znano, na podlagi katerih analiz je ministrstvo pripravilo seznam deficitarnih študijskih področij,« je sporočil predsednik sindikata Gorazd Kovačič. Ogorčen je bil tudi zaradi pričakovanj, da se bodo nekateri študijski programi krčili ali ukinili. »Vladna obrazložitev je škandal, saj utemeljuje posege z natolcevanji, da se nanje vpisujejo fiktivni študentje (…),« se je odzval na vladna pojasnila. »Razlogi, zakaj študentje ne opravijo študijskih obveznosti, so lahko različni, med njimi je tudi težavnost določenega študijskega programa,« je opozoril Kovačič.
Ministrstvo je tudi v odzivu na kritiko sindikata zatrdilo, da visokošolskih zavodov ne silijo v zmanjšanje števila vpisnih mest ter da ne zahtevajo povečanja števila vpisnih mest. V dokumentu je na predzadnji strani v treh točkah zapisano, kaj – po predlogu vlade – visokošolski zavodi morajo storiti oziroma kaj naj storijo. »Glede na to, da sta največji univerzi usmeritve zavrnili, bo vlada morala pripraviti drugačna izhodišča,« je trenutno situacijo komentiral Kovačič. Sam pričakuje, da bo v nadaljnjih pogovorih med univerzami in vlado ukazovalni ton opuščen.
V preteklosti sta na ostre odzive univerz zaradi poskusa vpletanj v vpisne postopke že naleteli tako vlada Roberta Goloba kot vlada Janeza Janše.
