V obdobju med letoma 2005 in 2022 je bila v Sloveniji povprečna plača v javnem sektorju za približno četrtino višja od povprečne plače v zasebnem, je pokazala analiza, ki jo je objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Tudi v drugih državah je povprečna plača v javnem sektorju višja kot v zasebnem.
V Sloveniji so plače v javnem sektorju dosegle visoko rast ob uveljavitvi enotnega plačnega sistema v letih 2008 in 2009. Potem je sledilo obdobje njihovega zmanjševanja zaradi sprejetih javnofinančnih varčevalnih ukrepov in občutnega povečanja minimalne plače, kar je povečalo zlasti povprečno plačo v zasebnem sektorju. V letih 2020 in 2021 so plače v javnem sektorju zrasle zaradi izplačil dodatkov, povezanih s covidom-19, zlasti v zdravstvu. Leta 2022 zaposleni v javnem sektorju niso več dobivali omenjenih dodatkov.
Predstavljajo pomemben
del volilnega telesa
Dr. Rasto Ovin, profesor na fakulteti Doba, pravi, da je v tržnih gospodarstvih plačni konflikt tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju nekaj običajnega. »Ko se je pred dvema letoma pojavila visoka inflacija, smo ekonomisti upali, da se ne bo začela tekma med cenami in plačami. To se je zgodilo in sedanja nesoglasja so posledica tega, da zaposleni verjamejo, da so z inflacijo izgubili več, kot še lahko sprejmejo,« je pojasnil Ovin. Plačni konflikt z javnim sektorjem je po njegovih besedah za vlado neprijeten, saj so njegovi zaposleni praviloma bolje informirani, poleg tega predstavljajo četrtino vseh zaposlenih in s tem pomemben del volilnega telesa.
Dr. Maks Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, pa razmišlja, da bi morali govoriti o višjih plačah v državnem sektorju glede na zasebni sektor, saj so v javnem sektorju poleg državnih organizacij tudi zasebne. Skoraj vedno so se te razlike upravičevale z višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih v državnem sektorju. To pa po njegovih besedah ne odgovarja na vprašanje, ali so bile plače v državnem sektorju res višje kot v zasebnem za isto vrsto ali tip delovne sile. Plače so namreč cena delovne sile in ne dela. »Prav zaradi nerazumevanja, da je smiselno primerjati med seboj zgolj delovno silo, saj se njena cena v osnovi oblikuje na trgih delovne sile in razlike med delovnimi silami lahko tudi opredelimo, trdim, da sedanja pogajanja o sistemu plač v javnem sektorju niso opredeljena metodološko. Gre bolj za prerivanje med delodajalci, delojemalci in vlado,« meni dr. Maks Tajnikar.
Plače v javnem naj sledijo plačam v zasebnem sektorju
V zasebnem sektorju po njegovi razlagi obstajajo različne delovne sile, za te delovne sile so znane tudi povprečne plače (cene), ki so v veliki meri opredeljene na trgih delovne sile. Plače v državnem sektorju pa ne morejo biti veliko drugačne od plač na trgu delovne sile, saj bi nastali pretirani toki delovne sile med zaposlitvami v državnem in zasebnem sektorju. »Prav to se nam sedaj dogaja. Vladni pogajalci bi morali predstaviti lestvico različne delovne sile v zasebnem sektorju s plačnimi razponi med različnimi delovnimi silami. Potem pa naj sindikati različnih skupin delovne sile (sektorjev) v državnem sektorju povedo, s katero delovno silo v zasebnem sektorju naj se njihova delovna sila primerja,« predlaga Tajnikar. Tako bi dobili plače v državnem sektorju, ki bi spoštovale trg delovne sile v Sloveniji in značilnosti na tem trgu.
Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki zastopa interese delodajalcev v zasebnem sektorju, je razložil, da so se delodajalci v okviru tripartitnega socialnega dialoga vedno zavzemali za dogovor, da bi rast plač v javnem sektorju sledila rasti plač v zasebnem sektorju (in ne obratno), saj je zasebni sektor tisti, ki zagotavlja sredstva v proračun (tako preko podjetij kot preko zaposlenih). V zasebnem sektorju redno potekajo kolektivna dogovarjanja na ravneh dejavnosti (in v podjetjih). Socialnim partnerjem (delodajalcem in sindikatom) je v teh pogajanjih vodilo doseganje konsenza, ki omogoča socialni mir.
Posledice odhodov
zaposlenih v zasebni sektor
»Generalno gledano bo plača v javnem sektorju vedno višja kot v zasebnem, saj je treba med drugim gledati predvsem na stopnjo izobrazbe, ki je v javnem sektorju v povprečju višja kot v zasebnem,« je povedala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Obdobje med letoma 2005 in 2022 iz analize Umarja je po njenih besedah precej dolgo. V tem obdobju se je trg dela postavil na glavo, saj smo imeli vse: od zelo visoke brezposelnosti v začetku obdobja do izjemno nizke brezposelnosti na koncu obdobja.
»Posebej v prvem obdobju je zaposlenost zelo padala v zasebnem sektorju (stečaji, zapiranje podjetij, s tem povezana tudi nižja plačila), v javnem je ostajala ves čas stabilna. V zadnjem obdobju raste zaposlenost v zasebnem sektorju, tudi plače se dvigajo, beležimo pa porast odhodov iz javnega sektorja v zasebni sektor in zaostajanje v rasti plač v javnem sektorju. Tudi razmerja v plačah pri posameznih poklicih so se v tem času spremenila, večinoma v korist zasebnega sektorja. Zato tudi stavke, s katerimi se srečujemo. Zaradi odhajanja zaposlenih v zasebni sektor raste pritisk na delavce, ki ostajajo, pa tudi pritisk na plače,« pravi Lidija Jerkič.
