Potem ko je predsednik vlade Robert Golob ponosno izjavil, da so politične stranke »z ustavno večino podprle način in vsebino odločanja državljanov o energetski samooskrbi Slovenije in dolgoročni rabi jedrske energije« – govoril je o nadstrankarski podpori pri pobudi za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) –, se je izkazalo, da je bil vsaj en podpis poslanca največje vladne stranke zlorabljen. »Moj podpis se je pojavil pod pobudo, pa ga nikoli nisem prispeval,« je zatrdil poslanec Svobode Miroslav Gregorič. »To je najmanj pomota. Nihče me ni vprašal, ali bom podpisal. Pri tem predlogu nisem sodeloval in ga nikakor ne podpiram,« je rekel. »Prosim, da se moj podpis pod pobudo za referendum črta,« je zapisal v pismu, ki ga je naslovil na predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Pomenljiva izjava
Omenjeni poslanec ni kdor koli in v kontekstu načrtovanega referenduma o drugem jedrskem bloku nikakor ne nepomemben člen: Gregorič je bil namreč dvanajst let direktor uprave za jedrsko varnost. Pred tem je delal na področju jedrske varnosti pod okriljem Inštituta Jožefa Stefana. Konec devetdesetih je bil dve leti predsednik sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo, kasneje pa tudi vodja pisarne te agencije na Dunaju. Bil je tudi vodja misije OZN v Iraku, ki je tam iskala orožja za množično uničenje. Zaključimo torej lahko, da o jedrski energiji, še zlasti pa o jedrski varnosti nekaj ve.
Da se je njegov podpis znašel pod pobudo za razpis referenduma, je ugotovil, ko je bila pobuda že vložena in tudi objavljena na portalu državnega zbora, je dejal. V poslanski skupini Svoboda sicer razpolagajo z bianco podpisi svojih poslancev, ki jih uporabijo v primeru, ko je treba v proceduro vložiti kakšno (nujno) zadevo. »A v nobenem primeru ne brez naše vednosti in soglasja,« poudarja Gregorič.
Kako je pravzaprav prišlo do te zlorabe? Predsednica parlamentarnega odbora za infrastrukturo Nataša Avšič Bogovič je zatrdila, da je vse poslance pisno obvestila, da bo vložena omenjena pobuda in da bodo uporabili njihove podpise. »Nihče od poslancev se na to ni odzval, kar je povsem običajno,« je rekla. To velja tudi za poslanca Gregoriča. Izrecnega soglasja k uporabi njegovega podpisa torej res ni dal, je potrdila, a vse do torka tudi nasprotoval ni. »Poudarjam pa, da smo o tem z vsemi komunicirali transparentno. Ničesar nismo skrivali pred poslanci,« je poudarila. V poslanski skupini Svoboda so še zatrdili, da bodo Gregoričevo odločitev o umiku podpisa spoštovali. »Ker je ugleden strokovnjak s področja jedrske varnosti, razumemo njegov pogled na pobudo in tudi umik podpisa.« Umik nikakor ne bo ogrozil pobude za razpis referenduma, saj so podpise prispevali vsi preostali poslanci Svobode, SD ter poslanci SDS in NSi.
Njegov pogled
»Nisem proti jedrski energiji in nikakor nisem proti referendumu o drugem jedrskem bloku, nasprotno. Ampak volilci morajo imeti možnost za informirano odločitev, imeti morajo podatke, na podlagi katerih lahko presodijo o prednostih in slabostih projekta. Vedeti morajo, kakšna je moč elektrarne, cena investicije, cena električne energije na pragu elektrarne in pri odjemalcih, višina državnih poroštev za kredite investitorja, čas gradnje, lastništvo elektrarne in odlaganje izrabljenega jedrskega goriva iz obeh blokov. Vedeti morajo tudi, kakšne so alternative. Teh informacij novembra ne bodo imeli, ker ključna dejstva o drugem bloku še niso znana. Tako bodo lahko samo verjeli v tisto, o čemer jih bodo prepričevali,« je za Dnevnik povedal Gregorič. Podobno je nakazal tudi v omenjenem pismu. Ocenil je, da je besedilo napisano izrazito navijaško in nekritično v prid jedrski energetiki.
Spomnimo, državljani se bomo predvidoma v drugi polovici novembra na posvetovalnem referendumu opredeljevali do vprašanja: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj s preostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?« Resolucija, na katero bo vezan referendum, še ni v parlamentarni proceduri, kot tudi ni nikakršnih ekonomskih, tehničnih in druge analiz smotrnosti projekta, zato svojih podpisov k pobudi niso prispevali niti poslanci Levice. V veliki meri delijo pomisleke poslanca Gregoriča. Podobno je tudi stališče iniciative Mladi za podnebno pravičnost.
