V sindikatu zdravnikov Fides napovedujejo zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ji je včeraj pritrdil državni zbor. Tako je odločil glavni stavkovni odbor sindikata, ki oporeka dodatnemu omejevanju dela zdravnikov zunaj matične ustanove.
Pričakujejo veto
Po besedah predsednika sindikata Damjana Polha pričakujejo veto državnega sveta na novelo zakona, sami pa bodo zahtevali ustavno presojo več členov. Njihova zahteva bo med drugim zajela pogoje za pridobitev soglasja za delo v drugih ustanovah. »Ko enkrat opravimo delo, ki ga moramo opraviti v javni službi, in ga opravimo korektno in strokovno, pričakujemo, da imamo svobodo pri odločitvi, kaj bomo naredili dodatno,« je dejal član predsedstva sindikata Bojan Kostić. Morebitna zahteva po presoji določila o nepridobitnosti koncesij pa je v rokah koncesionarjev, je ocenil.
V zdravniških organizacijah so že januarja napovedovali, da bodo po sprejemu novele zahtevali ustavno presojo nekaterih členov. Med posegi, na katere so leteli očitki o neustavnosti, je bil doslej institut dejanskega lastnika oziroma izguba koncesije ob spremembi lastništva. Verjetno je, da bo sprejeti zdravstveni zakonodaji oporekalo več akterjev v zdravstvu.
Spomnimo, da je bilo zaradi zahteve po nepridobitnosti koncesij burno tudi v koalicijskih vrstah. K dodatnemu premisleku sta po dopolnilu koalicijskih poslancev, ki so to zahtevo naknadno vključili v zakonski predlog, pozvala finančni minister Klemen Boštjančič in zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Zahteva po nepridobitnosti v celotni javni mreži je na koncu kljub temu ostala v zakonski noveli.
Temeljno zakonodajo presojali že večkrat
Veliko razburjenje so pred leti izzvale tudi spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so bile sprejete v mandatu vlade Mira Cerarja. Tudi takrat so bile jabolko spora zaostritve pri koncesijah in konkurenčne prepovedi, Uveljavitev takratne zakonske novele se je zamaknila zaradi referendumske pobude, a Društvu za zdravje naroda kasneje ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma.
Ustavno sodišče se je o temeljni zdravstveni zakonodaji v nadaljevanju izrekalo večkrat. Del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejeval razporejanje presežkov za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, je razveljavilo, podobno je ravnalo tudi v primeru zasebnih lekarn. Ni pa pritrdilo vsem pobudam. Pri podeljevanju koncesij za določen čas je ocenilo, da zakonska novela ni v neskladju z ustavo, podobno je odločilo tudi o členu o delu zaposlenih zunaj matičnih javnih zavodov.
