Uprava za varno hrano pred javnostjo skriva ugotovitve v zvezi s to zadevo, v katero je na podlagi poprejšnjega inšpekcijskega nadzora in odredbe sodišča vključila tudi policijo. Kaj točno so odkrili inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ekološkem čebelarstvu Vajda, da so na podlagi zakona o prekrških pridobili dovoljenje sodišča za hišno preiskavo, ki so jo 7. januarja na dveh lokacijah izpeljali policisti metliške policijske postaje, ni znano.

Na novomeški policijski upravi so nam opravljeno hišno preiskavo potrdili, na upravi za varno hrano pa včeraj na naša vprašanja v zvezi s tem primerom niso odgovorili. To ne preseneča, kajti tudi o kokošji aferi na pomurski kmetiji Kaučič, ki je izbruhnila minuli četrtek, na svoji spletni strani doslej niso objavili niti črke. Potrošniki tako še vedno ne vemo, kaj je pokazal inšpekcijski nadzor na tej kmetiji, ali so njihova jajca varna in ali je nadzor potrdil oziroma ovrgel zagotovila rejca, da je pri njih domala vse v najlepšem redu. Neuradno smo izvedeli, da naj bi inšpektorji med lanskim vzorčenjem ekološkega medu čebelarstva Vajda odkrili neskladja in odredili uničenje dela pridelka. Analizirali naj bi tudi satje in našli kemične snovi, katerih uporaba v čebelarstvu naj ne bi bila dovoljena. Med hišno preiskavo so našli tudi kozarce medu, kupljene v Lidlu in pri nekaterih drugih trgovcih.

Inšpektorji, ki so pri čebelarstvu Vajda opravili več pregledov, so se med drugim odločili tudi za to, da sodišče zaprosijo za izdajo odredbe za hišno preiskavo.

Ekološko čebelarstvo Vajda iz Metlike, katerega ustanovitelj je Maksimiljan Vajda, ima dolgoletno tradicijo. Ponaša se s certifikatom za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.

Upravo za varno hrano smo med drugim vprašali, ali drži, da naj bi med kupovali tudi v trgovinah. Zanimalo nas je tudi, kdaj naj bi se to dogajalo, za kakšne količine medu gre, od kod izvira … Odgovorov zaradi »povečanega priliva zadev, ki se obravnavajo v naši PR-službi«, tako so se izgovorili na upravi, včeraj nismo dočakali. Napovedali so jih do konca tedna, čeprav bi morali javnost v primeru suma, da je lahko ogrožena tudi varnost hrane, o tem sami nemudoma obvestiti.

Jamčijo za kakovost svojih pridelkov

Kot je mogoče prebrati na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), kjer je v sliki in besedi predstavljenih 56 ekoloških čebelarjev, ima družina Vajda na osmih lokacijah v Beli krajini več kot dvesto čebeljih družin, čebelje pridelke pa prodajajo tudi v svoji specializirani prodajalni Apiteka Karnika v Ljubljani. Kot njen ustanovitelj je naveden Maksimiljanov sin Milan, kot zakoniti zastopnik pa Milanov brat Igor, ki je že drugi mandat član sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Milan Vajda je pred časom za Dnevnik pojasnil, da je ta prodajalna edini način, da kupci dobijo kakovostne in preverjene izdelke neposredno od čebelarja.

15.01.2025 Trgovina Karnika, Komenskega 42FOTO: Nik Erik Neubauer

Družina Vajda ima po navedbah Čebelarske zveze Slovenije na osmih lokacijah v Beli krajini več kot dvesto čebeljih družin, čebelje pridelke pa prodajajo tudi v svoji specializirani prodajalni Apiteka Karnika v Ljubljani. Foto: Nik Erik Neubauer

Dodajmo, da je Maksimiljan Vajda eden prvih čebelarskih mojstrov pri nas in član Slovenskega akademskega čebelarskega društva, ki združuje čebelarske strokovnjake. V mandatu 2020–2024 je bil član strokovnega sveta za čebelarstvo pri KGZS, je tudi prejemnik številnih priznanj s področja čebelarstva, prav tako prejemnik zlatega znaka SDS za njegov prispevek h krepitvi te stranke v Beli krajini. »Ekološko čebelarstvo Vajda pridobiva ekološke čebelje produkte po strokovnem principu iz čiste narave, resnično naravno. Na omenjeni način so pridobljeni visoko kvalitetni sortni medovi: cvetlični, akacijev, kostanjev, gozdni, hojev, kakor tudi ostali čebelji produkti: vosek, cvetni prah, propolis. Ekološko čebelarstvo Vajda prideluje naravne čebelje produkte in jamči za njihovo kakovost,« še piše na spletni strani ČZS.

Lidlov med za testiranje in medico

Toda inšpektorji, ki so pri čebelarstvu Vajda opravili več pregledov, so se med drugim odločili tudi za to, da sodišče zaprosijo za izdajo odredbe za hišno preiskavo. V zvezi s tem smo za pojasnila prosili Milana Vajdo, ki tudi sam čebelari, po poklicu pa je odvetnik. »Če boste kar koli lažno pisali, bomo zoper vas sprožili postopke. To vam zdaj povem,« nam je zažugal za uvod v telefonski pogovor. Poudaril je, da je hišna preiskava potekala v okviru prekrška, ne na podlagi suma storitve kaznivega dejanja. Po njegovem prepričanju ni bila potrebna, saj so inšpektorji prišli že trikrat in bi lahko kadar koli znova prišli prostovoljno. Meni, da so s tem, ko so prosili za posredovanje policije, zlorabili pravice in pooblastila. »Da jih ni sram, da gredo 84 let staremu človeku delat hišno preiskavo,« je bil kritičen Vajda.

Določene vzorce občasno kupimo zato, da raziskujemo, ali je med pravi ali ne, ali kristalizira ali ne. To je naša konkurenca, zato jo testiramo, saj je na trgu veliko potvorjenega medu.

Milan Vajda, čebelar in odvetnik

Sam v povezavi z njihovim čebelarstvom ne vidi nobene zgodbe. »Inšpekcijski postopek še ni končan. Nobene odločbe in nobenega sklepa še niso izdali. Tudi odkrili niso nič. Med hišno preiskavo so pregledali listinsko dokumentacijo, jo poslikali in odšli.« Na naše vprašanje, ali so v njihovih stanovanjskih prostorih res našli kozarce medu, kupljene v Lidlu, je Vajda odgovoril, da ne on ne oče nobenega medu nista kupila zaradi ekološkega čebelarstva. Tudi prodajali ga niso, je zagotovil. Potrdil je, da so jih pet ali šest kozarcev res kupili. Ker smo se začudili, da ob tem, da imajo doma ekološki med, uživajo tistega iz trgovskega centra, je pojasnil: »Določene vzorce občasno kupimo zato, da raziskujemo, ali je med pravi ali ne, ali kristalizira ali ne. To je naša konkurenca, zato jo testiramo, saj je na trgu veliko potvorjenega medu. Iz kakih petih litrov kupljenega medu smo tudi poskusili narediti medico.«

Upravo za varno hrano smo med drugim vprašali, ali drži, da naj bi med kupovali tudi v trgovinah. Zanimalo nas je tudi, kdaj naj bi se to dogajalo, za kakšne količine medu gre, od kod izvira … Odgovorov včeraj nismo dočakali.

Med so uničili, ker se je oče tako odločil

Inšpektorji naj bi že lani ugotovili neskladen vzorec medu čebelarstva Vajda. To nam je Milan Vajda potrdil. »Neki sum je bil in pridelek smo dali na uničenje.« Na vprašanje, zakaj so med uničili, je odgovoril: »Ker se je moj oče tako odločil. Ni hotel imeti posla z inšpektorji, ki so prišli v največji vročini in odpirali panje, zaradi česar je nekaj čebeljih družin propadlo.« Dejal je, da je tudi ta postopek še vedno odprt.

Inšpektorji naj bi, kot smo že zapisali, pri Vajdovih na satju odkrili tudi ostanke kemičnih sredstev, ki v čebelarstvu niso dovoljena. Tudi postopek v zvezi s tem naj še ne bi bil končan, je še zatrdil Vajda in pripomnil: »Javno bom povedal, da večina slovenskih čebelarjev čebele zdravi alternativno.« 

Debevčev eksperiment sodnikov ni prepričal

Čebelar Milan Vajda je bil kot odvetnik pred časom zagovornik Marka Debevca z Vrhnike, potem ko so veterinarski inšpektorji ugotovili, da je med julijem 2013 in julijem 2015 v priročnem laboratoriju nelegalno proizvajal zdravila za zdravljenje varoje pri čebelah. Navajal je, da vsebujejo naravne rastlinske izvlečke, ki ne onesnažijo medu in voska. Toda analize so pokazale, da so zdravila vsebovala kar trinajst različnih vrst fitofarmacevtskih sredstev, ki so na območju Evropske unije prepovedana. Milanu Vajdi se Debevčeva nelegalna proizvodnja zdravil ni zdela sporna. Menil je, da si njegov klient ne zasluži, da ga preganjajo. »Leta 2008 je v Sloveniji padlo od 60 do 70 odstotkov vseh čebel. Zdravila, ki so jih predpisovali veterinarji, niso bila učinkovita. Kdor je uporabljal Debevčeve preparate, je čebele ohranil, drugim so propadle. Debevec je delal eksperimente na svojih čebelah. To se je dogajalo petnajst let. V glavi je imel določene kombinacije, in tisto, kar je prodajal, je bilo najverjetneje učinkovito. Če ne bi bilo, bi ga na Vrhniki prvo leto obesili na lipo pri Cankarju,« je takrat za Dnevnik poudaril odvetnik Vajda. Toda sodnikov ni prepričal. Zakoncema Debevc so zaradi nelegalne proizvodnje in prodaje zdravil za čebele naložili plačilo okoli 136.000 evrov denarne kazni in sodnih stroškov, zaradi preslepitve kupcev pa so jima izrekli tudi pogojno zaporno kazen.

Priporočamo