Konec avgusta je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 44.468 brezposelnih, to je bilo 6,2 odstotka manj kot avgusta lani. Število brezposelnih se je sicer malenkostno dvignilo, a še vedno ostaja blizu rekordno nizkih ravni. Junijska stopnja registrirane brezposelnosti je bila 4,4-odstotna.
V teh razmerah presenečajo višine zneskov, ki jih ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namenja za aktivne politike zaposlovanja (APZ). Letos bo zanje namenilo 56,4 milijona evrov in 89,9 milijona evrov v prihodnjem letu, kar bo največ po letu 2014. V dveh letih bo torej država vložila več kot 146 milijonov evrov iz državnega proračuna in evropskih virov za aktivne politike zaposlovanja. Kakšen smisel imajo ti vložki v razmerah, ko na trgu dela praktično nimamo koga zaposliti?
»Tudi v času nizke brezposelnosti izzivov ne primanjkuje, saj je v evidenci brezposelnih veliko posameznikov, ki potrebujejo pomoč države za vstop na trg dela,« odgovarja ministrstvo. Vključevanje brezposelnih oseb v ukrepe APZ je pomembno zaradi neugodnih strukturnih značilnosti brezposelnosti, dodajajo, zato pomoč osredotočajo na najbolj ranljive skupine na trgu dela: dolgotrajno brezposelne, starejše, invalide, osebe z nizko izobrazbo in tiste mlade, ki jim preti dolgotrajna brezposelnost. Izvajanje APZ je pomembno tudi z vidika pomanjkanja usposobljenih zaposlenih. »Z usposabljanjem in izobraževanjem ter drugimi spodbudami zavod za zaposlovanje zagotavlja ustrezno usposobljeno delovno silo delodajalcem,« so še zapisali na ministrstvu.
Letos in prihodnje leto pozornost namenjajo razvoju digitalnih spretnosti in znanj, potrebnih za zeleni prehod, ter usposabljanju na delovnem mestu. V APZ vključujejo še spodbude za delodajalce za zaposlitev ranljivih ciljnih skupin, za opolnomočenje mlajših odraslih in za podporo prilagajanju spremenjenim potrebam trga dela za brezposelne in iskalce zaposlitve s področij, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel (savinjsko-šaleška in zasavska regija). Vključeni so tudi programi za podaljšanje delovne aktivnosti starejših.
Zaposlilo naj bi se več kot 17.000 brezposelnih
Kakšen rezultat si od 146 milijonov evrov vloženih sredstev obeta ministrstvo, ki ga vodi Luka Mesec (Levica)? Predvideli so naslednje kvantitativne učinke in rezultate: v aktivne politike zaposlovanja nameravajo letos in prihodnje leto vključiti 34.943 brezposelnih in 8426 zaposlenih oseb; 17.183 brezposelnih, ki so bili vključeni v programe, naj bi se v roku enega leta zaposlilo.
V smernicah za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021–2025 si je ministrstvo postavilo tudi številne druge cilje, denimo skrajšanje povprečnega obdobja brezposelnosti starejših, nizko izobraženih in prejemnikov denarne socialne podpore z 39 mesecev na 34 mesecev ter zmanjšanje deleža mladih dolgotrajno brezposelnih s 27 na 22 odstotkov. Obenem naj bi bil prihodnje leto vsak četrti brezposelni vključen v programe usposabljanja in izobraževanja; leta 2021 jih je bilo vključenih le dobrih 18 odstotkov. Od tega cilja so bili lani zelo oddaljeni: v programe usposabljanja je bilo namreč vključenih le dobrih 11 odstotkov brezposelnih, 41 odstotkov manj kot leta 2022.
»Res bi lahko rekli, da v času polne zaposlenosti ni treba spodbujati zaposlovanja, vendar moramo vedeti, da imamo kar precejšnje število dolgotrajno brezposelnih, pri katerih so ukrepi APZ potrebni,« za Dnevnik pojasnjuje Polona Domadenik Muren, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti. Po njenih besedah bo morala država v prihodnjih letih nameniti veliko sredstev za pridobitev digitalnih kompetenc, zaposleni se bodo morali priučiti rabe novih tehnologij. »APZ bo morala s svojimi instrumenti skupaj s podjetji zasnovati programe za zaposlene za nadgradnjo njihovih kompetenc, sicer se bo neskladje med ponudbo in povpraševanjem samo še povečevalo,« je opozorila.
»Aktivne politike zaposlovanja so smiselne tudi v razmerah nizke brezposelnosti in pomanjkanja delovne sile, saj lahko prispevajo k zmanjšanju strukturnih neskladij z usposabljanjem ter prekvalifikacijami brezposelnih in zaposlenih z znanji, potrebnimi za prehod v novo zaposlitev, ohranjanje delovnega mesta ali izboljšanje njihove produktivnosti ter zaposljivosti,« pa je na naša vprašanja odgovoril urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Umar: Struktura ponujenih programov je ustrezna
Iz strukture novosklenjenih pogodb o vključitvah v aktivne programe zaposlovanja, ki jih mesečno objavlja zavod za zaposlovanje, je mogoče razbrati, da je bilo v prvih osmih mesecih letos največ programov izobraževanja in usposabljanja. »V trenutnih razmerah na trgu dela je tak poudarek ustrezen,« ocenjuje Umar. Izpostavili so obsežno evalvacijo programov v državah EU, ki prav pri programih izobraževanja in usposabljanja zaznava najvišjo učinkovitost. »Poleg učinka na zaposlovanje so imeli programi pozitiven učinek tudi na posameznikovo poznejšo višino prejete plače in večjo verjetnost zaposlitve za nedoločen čas,« je zapisal Umar.
