Različna interesna združenja, lokalne skupnosti, nevladne organizacije s področij zaščite živali, naravovarstva, kmetijstva in lovstva ter posamezniki so oddali okoli 350 pripomb na novelo zakona o zaščiti živali. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) so za Dnevnik izpostavili, da nekateri podpirajo strožje omejitve, drugi pa tem istim rešitvam odločno nasprotujejo.
Nekateri so za popolno prepoved lova s psi
Nekateri deležniki ob sklicevanju na varovanje dobrobiti živali in zagotavljanje višjih standardov ravnanja z njimi po navedbah uprave predlagajo uzakonitev pravic živali, denimo pravice do življenja in dostojanstva. Uvedli bi tudi upravni postopek in odločbe za vsako usmrtitev živali s preverjanjem nujnosti in sorazmernosti ukrepa ter odpravo lova, ribolova, klavnic, živinoreje in poskusov na živalih, saj menijo, da vse te dejavnosti škodujejo živalim, naravi in ljudem ... Nekateri predlagajo popolno prepoved lova s psi, medtem ko drugi opozarjajo, da bi to pomenilo propad lovske kinologije in ogrozilo ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, vpisane v Unescov register.
Na upravi so pojasnili, da skupina deležnikov nasprotuje predlagani razdelitvi stroškov za skrb za zapuščene živali, medtem ko druga meni, da bi moral to skrb v celoti financirati državni proračun. Spomnimo, po veljavni ureditvi oskrbo zapuščenih živali v zavetiščih prvih trideset dni financirajo občine, naslednjih devetdeset zavetišča, po 120. dnevu od sprejema pa postanejo finančno breme države, če jim ne uspejo najti novega lastnika. Poslej naj bi občine stroške krile prvih šestdeset dni, do 180. dne nato država. Po 180. dnevu naj bi petino stroškov kril državni proračun, glavnino pa zavetišča sama.
Discipliniranje zavetišč
Jurij Juhant iz zavetišča Horjul je na družbenih omrežjih zapisal, da je predlagana zakonska novela »skropucalo«, s katerim bodo disciplinirali zavetišča, ki zdaj za vsako sprejeto žival – ob pomanjkanju spanca ter z uničenimi živci in zdravjem – med 30. in 120. dnem skrbijo na lastne stroške, a jim kljub temu nekateri očitajo vsak evro. Njegova soproga Polona Samec je tudi opozorila, da Baikala, Payde, Miray, Gulye ... in še veliko drugih psov ne bodo mogli nikoli oddati, zato bo glavnino stroškov zanje do njihove naravne smrti nosilo zavetišče.
Na predlagano močno zmanjšanje proračunskega financiranja dolgotrajne oskrbe zapuščenih živali, to je po šestih mesecih od sprejema živali v zavetišče, opozarjajo tudi v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije (v nadaljevanju Zveza za živali). Poudarili so, da starejši in večji psi pogosto niso zanimivi za posvojitev. Enako velja za črne mačke. Mnoge živali za večino povprečnih skrbnikov niso primerne tudi zaradi zdravstvenih ali vedenjskih težav. »Država je pred nekaj leti usmrtitev takšnih živali v zavetiščih prepovedala. To sicer popolnoma podpiramo, krivično pa je zmanjšati financiranje njihove oskrbe,« je v sporočilu za javnost poudarila predsednica Zveze za živali Maša Cerjak Kastelic.
Pripombe na načrtovano financiranje zavetišč imajo tudi lokalne skupnosti. »Zakon občinam nalaga kritje stroškov odlova, prevoza, namestitve, sterilizacije oziroma kastracije, označitve, registracije, dnevne in veterinarske oskrbe zapuščene živali v primeru, ko skrbnik ni znan, in to za obdobje do šestdeset dni. Ta sprememba pomeni kar stoodstotno povečanje finančnega bremena za občine, saj se financiranje dnevne oskrbe z dosedanjih trideset podaljša na šestdeset dni. Predlagana sprememba za občine nikakor ni sprejemljiva,« med drugim poudarjajo v Združenju občin Slovenije.
Kmečkih mačk ne bi označevali
Z novelo zakona o zaščiti živali namerava Slovenija 1. januarja 2029 prepovedati rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Del deležnikov želi predlagano prepoved razširiti še na druge vrste in kategorije živali, v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa predlagajo: »Reja kokoši nesnic v kletkah naj se postopno, s prehodnim obdobjem, prepove takrat, ko bo prepovedana tudi na ravni EU.«
Zakon predvideva tudi ukinitev kastracije pujskov brez ustrezne anestezije in analgezije ter uvaja obvezno zagotavljanje protibolečinske zaščite pri tem postopku, medtem ko KGZS predlaga, da bi kastracije pujskov do sedmega dneva starosti še naprej izvajali brez anestezije. Zbornica bi nadalje iz predvidenega obveznega označevanja (čipiranja) vseh mačk do dvanajstega tedna starosti izvzela tiste, ki živijo na kmečkih dvoriščih. Prepričani so namreč, da tam označevanja v praksi ne bi mogli izvajati.
