Generalni državni tožilec Drago Šketa je na ustavno sodišče poslal pobudo, v kateri ustavne sodnike poziva k oceni ustavnosti spornega 160. a zakona o kazenskem postopku, ki določa, da način tožilskega usmerjanja policistov z uredbo predpiše vlada. S pobudo ustavnemu sodišču prav tako predlaga, da preveri ustavnost tudi že sprejete uredbe o sodelovanju državnega tožilstva policije in drugih pristojnih državnih organov, v kateri je vlada tožilcem predpisala obvezno pisno podajanje navodil in predlogov policiji.
Slednje je pomembno, saj se po novem (spremenjenem zakonu o organiziranosti in delu v policiji) šteje, da je tožilec prevzel usmerjanje predkazenskega postopka šele tedaj, ko je policistom dal pisna navodila, v preteklosti pa je tožilec postal vodja postopka že takrat, ko ga je policija obvestila o sumu kaznivega dejanja. Ta detajl je toliko bolj ključen, ker policijska zakonodaja notranjemu ministru omogoča usmerjanje policije, razen če gre za policijske postopke, v katerih je usmerjanje prevzel pristojni državni tožilec. Na ta način je zakonodaja že ves čas preprečevala, da bi se notranji minister (oziroma vladajoča politika) vmešaval v konkretne predkazenske postopke, zadnje zakonske spremembe pa so notranjemu ministru delno odprle vrata, da se z usmeritvami in navodili tudi sam vmeša v predkazenske postopke; vsaj do takrat, ko policija še čaka na pisne usmeritve tožilca.
Načela pravne države
pod vprašajem
Za generalnega državnega tožilca je ustavno sporno že dejstvo, da roke in način tožilskega usmerjanja ne določa zakon, temveč uredba vlade. Kot nedopustno navaja tudi obveznost pisnih navodil in domnevo, po kateri tožilec prevzame usmerjanje predkazenskega postopka šele po podanih pisnih navodilih policiji. Kot je razvidno iz pobude, gre po mnenju tožilstva za pomembna pravna vprašanja ustavnopravnega položaja državnega tožilstva v okviru izvršilne veje oblasti, saj izpodbijane določbe omogočajo posege v tožilske pristojnosti, s tem pa tudi v njihovo neodvisnost in samostojnost.
Posledično so pod vprašajem tudi načela pravne države, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter procesna jamstva v predkazenskih postopkih. Zato tožilstvo ustavnemu sodišču predlaga absolutno prednostno obravnavo pobude, zaradi možnosti nastanka težko popravljive škode v predkazenskih postopkih in posledic za neodvisnost in samostojnost tožilcev pa predlaga tudi začasno zadržanje izvajanja problematiziranih določb.
Rušenje
kazenskopravnega sistema
»Če se izvršilni veji oblasti omogoči vpliv na odločitev državnega tožilca v zvezi s kazenskim pregonom, se s tem posega v njegovo funkcijo, znotraj katere kot organ pregona storilcev kaznivih dejanj predstavlja omejitev in nadzor te iste veje oblasti. Državni tožilec je namreč dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, tudi zoper predstavnike izvršilne veje oblasti. Dopuščanje možnosti vpliva izvršilne veje oblasti na odločanje državnega tožilca o tem, ali in kdaj bo sprožil kazenski pregon ter kako ga bo vodil, pa posledično ruši ravnovesje te oblasti do (predvsem) sodne in zakonodajne veje oblasti,« so v obrazložitvi med drugim zapisali na vrhovnem tožilstvu, kjer poudarjajo, da spremenjena zakonodaja odpira vprašanje, do katere meje je predkazenski postopek še lahko pod vplivom in usmeritvami ministra, od katere točke dalje pa je nujno, da usmerjanje policije prevzame neodvisen in samostojen državni organ. »Izpodbijane določbe rušijo vzpostavljeni kazenskopravni sistem, znotraj katerega politični del izvršilne veje oblasti nima in ne sme imeti vpliva na državnotožilski del,« v pobudi poudarja Šketa.
Pravosodno ministrstvo je za ustavno sodišče že pripravilo mnenje, v katerem pojasnjuje, da so z zakonskimi spremembami in vladno uredbo želeli zgolj določiti jasen pravni okvir za usmerjanje policije, ki pred tem ni vedno omogočal transparentnosti pri izvajanju tožilskih usmeritev. Za ministrstvo prav tako ni problematično, da se je trenutek, od katerega dalje se domneva, da je tožilec prevzel usmerjanje policistov, zamaknil do njegovih konkretnih pisnih usmeritev, saj je kasnejše vsebinsko odločanje še vedno v tožilčevih rokah.
