»Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo nadaljuje pogovore o predlogu uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah, sam postopek obravnave predloga pa ustavlja,« so danes sporočili z ministrstva. Predlog uredbe je bil v javni obravnavi do minulega ponedeljka in je bil deležen ostrih odzivov. Nasprotovanje predlogu je izrazil tudi poslanec Andrej Kosi iz vrst SDS, ki je opozoril, da predlog omejuje možnosti organiziranja javnih prireditev na prostem. Po Kosijevi interpretaciji bi moral organizator prireditev k prošnji za dovoljenje za dogodke po 22. uri priložili elaborat ocene hrupa, kar je po njegovi oceni nepraktično. Sporno se mu zdi tudi, da mora med dvema prireditvama miniti najmanj sedem dni in da je na posameznem prireditvenem prostoru mogočih največ 18 prireditev v koledarskem letu. Nasprotovanje predlagani uredbi so izrazili tudi v strankah NSi in SD.
Iz Gasilske zveze Slovenije so sporočili, da bi novela po njihovi oceni močno otežila delovanje prostovoljnih gasilskih društev. »Novela uredbe bi močno prizadela organizacijo gasilskih prireditev, ki so ključnega pomena za zbiranje finančnih sredstev za delovanje prostovoljnih gasilskih društev in s tem tudi zagotavljanje operativne pripravljenosti za posredovanje v naravnih in drugih nesrečah,« so sporočili. Svoje pomisleke so prenesli pripravljalcu uredbe in so zadovoljni z zagotovilom ministrstva, da bodo vključeni v bodočo zakonodajo.
Zavajajoče informacije
Na ministrstvu so kritike poslanca Kosija v torek označili za »zavajajoče«, naslednji dan pa kljub vsemu ustavili postopek. Pojasnili so, da bi po predlagani uredbi občine same določale prireditveni prostor, kjer bi lahko imeli večje število prireditev. Posebne omejitve, ki so bile predmet polemik, bi veljale samo za prireditve zunaj teh prostorov, kot to velja pod sedanjo zakonodajo. Umaknjeni predlog bi omogočal celo večje število takšnih prireditev: zdaj jih je lahko največ dvanajst, po predlogu pa bi jih lahko bilo šest več, torej 18. »Za prireditve ali shode na prireditvenem prostoru pa ni omejitev niti glede števila niti časa trajanja. O tem se organizator prireditve ali shoda sam dogovori z občinsko upravo,« so še sporočili z ministrstva.
Na ministrstvu so še poudarili, da je hrup pomemben okoljski dejavnik, ki ga je treba urejati in s tem zagotoviti ljudem temeljne človekove pravice. K ureditvi tega področja so v preteklosti pozvali varuh človekovih pravic, posamezne občine, številni državljani in tudi ustavno sodišče, ki je že lani pozvalo ministrstvo, da posodobi in uskladi zakonodajo z evropskimi smernicami. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo pripravili nov predlog, le da bodo še pred razgrnitvijo osnutka vključili stališča različnih deležnikov.
Iz pisarne varuha človekovih pravic so sporočili, da že vrsto let opozarjajo na nujnost, da se to področje uredi, saj je trenutna zakonodaja nejasna in nepregledna. Skrbi pa jih način, kako se je tega lotilo ministrstvo: »Varuh se čudi, da je ministrstvo dalo predlog uredbe v javno obravnavo, šele osem dni kasneje pa začelo postopek nadzora po zakonu o državni upravi, katerega namen naj bi bilo odkritje anomalij v obstoječi uredbi, na podlagi katerih se lahko ustrezno začrtajo nove rešitve.« Pri tem so opozorili, da se pri sprejemanju omenjene uredbe »kažejo nevarne vzporednice« s sprejemanjem uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, ki zaradi podobnih postopkovnih nepravilnosti ni prestala ustavne presoje.
Občine: Težava v dikciji
V torek so se na ministrstvu srečali s predstavniki občin. Jasmina Vidmar, sekretarka Skupnosti občin Slovenije, je povedala, da je bil sestanek produktiven: »Ugotovili smo, da je uredba manj problematična kot ob prvem branju, saj manj ovira prireditve, kot smo mislili.« Pri tem je opozorila, da so ocenjevali, da se bo zaradi dodatnih organizacijskih omejitev število dogodkov drastično zmanjšalo, a kot kaže, gre za težavo v dikciji, ne vsebini: »Občine so ocenjevale, da se bo število dogodkov, ki jih organizirajo, drastično zmanjšalo, da bo otežena možnost gasilskih društev in manjših občin za organiziranje koncertov in dogodkov. To je bil ključni problem. Ugotovili smo, da bodo imele občine z določitvijo prireditvenega prostora dovolj možnosti, da izvedejo dogodke v obsegu, kot želijo. Tudi ko se primerjamo glede dovoljenih decibelov, ugotavljamo, da smo v primerjavi z evropskimi državami na zgornji meji,« je še povedala generalna sekretarka.
