Oktobra 2021 je začela veljati novela zakona o zaščiti živali, ki je uzakonila omejitev posedovanja prostoživečih vrst živali (v nadaljevanju eksotične živali). V prehodni določbi je pisalo, da mora minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, do 16. oktobra 2022 objaviti seznam dovoljenih vrst prostoživečih živali in seznam tistih, ki jih ljudje ne bodo več smeli imeti doma za hišne ljubljenčke ali jih rediti. Imetniki eksotičnih živali bi morali ta seznama začeti spoštovati 16. aprila lani, vendar ju še vedno ni.
Ignorantska uprava za varno hrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je predloga pravilnikov o določitvi seznama dovoljenih in prepovedanih vrst živali šele 25. maja lani poslalo v javno razpravo. V mesecu dni so dobili 185 komentarjev posameznikov, društev in združenj. Kritiki so upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava), v katere pristojnosti je to področje, med drugim očitali protiustavne rešitve in kršitev prava EU ter tlakovanje poti v ilegalno trgovino in razvoj črnega trga z eksotičnimi živalmi. Poudarili so tudi, da živali, ki prihajajo prek črnega trga, pomenijo resno grožnjo zdravju ljudi.
Kako se je uprava odzvala na pripombe, ne vemo. V petek zgodaj zjutraj smo jih prosili za poročilo o enomesečni javni obravnavi osnutkov omenjenih pravilnikov, ki se je, kot rečeno, končala pred več kot pol leta. Vprašali smo jih tudi, ali je zakonsko določilo, ki se nanaša na prepovedane vrste prostoživečih živalskih vrst, sploh izvedljivo v praksi ali bo treba nemara zakon popraviti. Na upravi so si vzeli osem ur časa, da so nam prek PR-službe kmetijskega ministrstva sporočili: »Odgovorov danes ne bomo uspeli zagotoviti. Predvidoma bodo pripravljeni v začetku prihodnjega tedna.« Poročilo, za katero smo prosili, imajo na upravi zagotovo shranjeno v računalniku, zato bi jim to, da bi nam ga posredovali, vzelo kvečjemu minuto časa. Enako velja za odgovor na vprašanje, ali bo treba za ureditev vprašanja eksotičnih živali znova spreminjati zakon o zaščiti živali, ki je zadnje popravke doživel lansko jesen, trenutno pa je v presoji na ustavnem sodišču.
Račun brez krčmarja?
Vodstvo uprave je dolgo časa ignoriralo tudi rejce eksotičnih živali, zato so ti nanj pritisnili prek Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ta je upravo dvakrat – 11. decembra lani in 22. januarja letos – prosila za sestanek. V začetku prejšnjega tedna jim je vršilka dolžnosti generalne direktorice Vida Znoj le odgovorila. »Vaše mnenje je pomembno, zato smo se odločili, da bomo vaše zahteve ustrezno obravnavali. Prizadevamo si za dosledno izvajanje predpisov, vendar hkrati razumemo kompleksnost ureditve, zato gredo naša razmišljanja v smeri dopolnitve zakonskih zahtev glede omejevanja posedovanja prostoživečih vrst živali kot hišnih živali,« je med drugim napisala Vida Znoj.
Napovedala je torej možnost vnovične spremembe zakona o zaščiti živali, kar pa je lahko račun brez krčmarja. Uprava za varno hrano je namreč zadnja leta popolnoma podrejena ministrstvu za kmetijstvo, katerega državna sekretarka Eva Knez je v sredo na seji komisije državnega sveta za kmetijstvo napovedala, da večjih sprememb tega zakona ne načrtujejo. »Edina stvar, ki bi jo še radi zakonsko uredili v tem mandatu, so zavetišča za zapuščene živali,« je poudarila.
Gojitelje so prezrli
Na predlaganem seznamu živali, ki naj jih ljudje ne bi več smeli imeti v stanovanju ali jih gojiti, so vrste, ki naj bi bile nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo nevarne strupe ali pa je njihovo zadrževanje v ujetništvu z vidika zadovoljevanja etoloških potreb zahtevno. »Po našem mnenju takšno določilo v vsakem primeru omogoča arbitrarno delovanje države pri določanju vsebine obeh seznamov. Naše stranke si zato želijo predvsem, da jim uprava prisluhne kot strokovni javnosti in upošteva njihove pripombe, saj so gojitelje eksotičnih živalskih vrst pri pripravi novele zakona o zaščiti živali iz leta 2021 žal preslišali oziroma spregledali,« nam je pojasnil Matija Urankar iz odvetniške pisarne Senica & partnerji, ki zastopa nekatere gojitelje eksotičnih živali.
Dodal je, da so njihove stranke, ki jim gojenje različnih vrst živali predstavlja edino dejavnost in vir zaslužka, že zdaj v veliki negotovosti, kdaj in s kakšno vsebino bodo pravilniki sploh sprejeti. »Trenutno stanje je še posebno problematično z vidika ogromnih in dolgoletnih finančnih vlaganj ter posledično tudi z vidika pravne varnosti gojiteljev, ki je ustavna kategorija,« je posvaril Urankar in povedano podkrepil s plastičnim primerom. »Mnogo naših strank se ukvarja z gojenjem papig, ki živijo tudi do šestdeset let, spolno pa dozorijo šele po več letih. To pomeni, da mora gojitelj papige več let hraniti, jih oskrbovati in jim zagotoviti vse potrebno za preživetje v njihovem nenaravnem okolju. Kakršna koli naložba v gojenje papig je zato dolgoročna, prekinitev gojenja ali negotovost pa lahko povzroči izpad prihodnjega dohodka. Jato papig je namreč treba nenehno obnavljati in skrbeti za njihovo tekoče razmnoževanje,« je še opozoril Urankar.
Sogovornik je tudi poudaril, da bo lahko vsebina pravilnikov gojiteljem povsem onemogočila opravljanje njihove gospodarske dejavnosti. »Okrnjena bo tudi mednarodna trgovina, saj se jih veliko ukvarja z izvozom gojenih živali. To jim bo na podlagi veljavne zakonodaje, ki prepoveduje posest teh živali, prav tako onemogočeno,« je sklenil odvetnik Urankar.
