Lani je začela veljati prva od pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi – pravica do oskrbovalca družinskega člana. Letos naj bi se ob novem prispevku postopoma uveljavile še vse preostale: 1. julija pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, 1. decembra pa še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka. Do slednje bodo upravičeni tisti, ki zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogli dobiti storitev. Glavna sprememba za uporabnike glede na sedanji sistem bo, da bo na račun novega prispevka vsaj do leta 2028 dolgotrajna oskrba na domu brezplačna, za institucionalno oskrbo pa bo treba plačati le stroške namestitve in hrane, kar naj ne bi presegalo višine zagotovljene pokojnine (748 evrov).
Uspešnost uveljavitve pravic bo v največji meri odvisna od kadra. Če ne bo dovolj ljudi, ki bi storitve lahko izvajali, bodo pravice mrtva črka na papirju, so že večkrat opozorili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki jih skrbi tudi, kaj bo z vsemi pomoči potrebnimi, ki ne bodo prestopili visokega vstopnega praga. O upravičenosti oziroma obsegu oskrbe glede na strožjo ocenjevalno lestvico bodo odločali na vstopnih točkah na centrih za socialno delo, kjer se že bojijo velikega navala vlog in dolgotrajnega čakanja na odločbe.
Več mesecev na odločitev v administrativno zapletenem postopku že čakajo tisti, ki zaprosijo za status oskrbovalca družinskega člana. Pravica je lani zaradi številnih zapletov z informacijskim sistemom sicer zaživela z veliko zamudo.
Število vlog je razmeroma veliko, kar bi lahko povezali tudi s kadrovsko krizo na področju dolgotrajne oskrbe. Sploh starejši, ki potrebujejo največ pomoči, to zdaj v obliki pomoči na domu težko dobijo v zadostnem obsegu, v nekaterih domovih starejših pa zaradi pomanjkanja kadra že omejujejo sprejem starejših, ki potrebujejo največ pomoči, oziroma je vprašljiva tudi dostojnost obravnave.
Zavrnjena več kot tretjina kandidatov
Interes je povečalo tudi dejstvo, da je nova pravica do oskrbovalca (v primerjavi s predhodnim družinskim pomočnikom) prinesla izboljšane pogoje, in sicer višje plačilo v zameno za zapustitev trga dela (1,2-kratnik minimalne plače), odpravo doplačil zavezancev ter zaznambe na premoženje uporabnika, pa tudi možnost usposabljanja in nadomestne oskrbe v domu v obsegu do 21 dni, da si oskrbovalec lahko vzame dopust. Toda kljub boljšim pogojem gre za zelo zahtevno delo, brez katerega pa bi bile čakalne vrste na področju dolgotrajne oskrbe še večje.
Status oskrbovalca je doslej na novo dobilo 832 oseb. »Če malo karikiram, smo napolnili osem novih domov za starejše,« je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Prevedbenih odločb (prevedba iz družinskega pomočnika) je bilo 472. Vseh novih vlog za oskrbovalca je bilo po zadnjih podatkih izpred praznikov 1637. Toda negativnih odločb je bilo več kot tretjina, in sicer 584. Glavni razlog za zavrnitev je bil, da starejši, ki so želeli oskrbovalca, niso izpolnjevali pogojev za njegovo dodelitev, saj niso bili uvrščeni v dve najvišji kategoriji oskrbe, četrto in peto, ker po oceni komisije dejansko potrebujejo manj pomoči. Izviseli so torej zaradi nedoseganja visokega vstopnega pragu. Del vlog so zavrnili tudi zaradi neprimernosti družinskega člana, ki bi postal oskrbovalec.
Določba glede upokojencev iz novele izginila
Še vedno pa kljub obljubam za status oskrbovalca (ter posledično plačilo in druge ugodnosti) ne morejo zaprositi upokojenci, čeprav so prav (mlajše) upokojenke največja skupina neformalnih oskrbovalk starejših svojcev, zakonca ali staršev. Da so upokojenci neupravičeno izpadli, sta tako Zveza društev upokojencev Slovenije kot strokovna javnost opozorili že v začetku lanskega leta.
Minister Maljevac je v začetku lanskega oktobra napovedal, da se bo to spremenilo z novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Novelo so poslanci sprejeli tik pred prazniki, a je bila nazadnje bolj tehnične narave, obljubljena določba glede vključitve upokojencev med oskrbovalce pa je iz nje kljub kritikam opozicije nazadnje izpadla.
Minister novo novelacijo, ki naj bi vendarle uredila tudi položaj upokojencev – oskrbovalcev, obljublja predvidoma februarja. Ob tem zagotavlja, da ni odpora proti temu, da bi bili oskrbovalci tudi upokojenci, če bodo za to izpolnjeni pogoji, temveč gre za to, da mora predhodno zadevo obravnavati tudi ekonomsko-socialni svet.
