Poslovil se je eden najbolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih direktorjev in športnih funkcionarjev, »oče« rokometnega evropskega šampiona Celja Pivovarne Laško, je prvi poročal časnik Delo.

Ime Toneta Turnška je seveda najbolj povezano s Pivovarno Laško; v njej je delal 40 let, vodil pa jo je 24 let, od 1981 do 2005, ko je prepustil vajeti svojemu nasledniku Bošku Šrotu. Ko je leta 1981 prevzel vodenje pivovarne, je ta proizvedla 700 tisoč hektolitrov piva na leto. Ob njegovi upokojitvi pa je skupina Pivovarna Laško – združevala je pivovarni Laško in Union, Radensko, Fructal, Vital in splitsko Jadransko pivovaro – letno na trg poslala pet milijonov hektolitrov pijač.

Velik del slovenske poslovne javnosti Turnška pomni kot tistega menedžerja, ki je z nakupom četrtine delnic Uniona sprožil obrambni refleks ljubljanske pivovarne in začela se je slovita pivovarska vojna. Turnšek je v imenu obrambe »nacionalnega interesa« s pomočjo politike uspešno odgnal belgijsko multinacionalko Interbrew.

»Če čisto odkrito povem, sam pivovarne ne bi nikoli prodal. To je bilo moje stališče nekoč in je še danes. Sicer pa je pivo še vedno dobro, kot je bilo, in vsem, ki vodijo pivovarno, želim vse najboljše še naprej,« je za Delo pred osmimi leti povedal Turnšek.

Turnšek je skupaj s Šrotom načrtoval in izvedel tudi prevzem časopisne hiše Delo v letih 2003–2005, Šrot pa je po Turnškovi upokojitvi Delo uporabljal kot »trgovalni mehanizem« z Janezom Janšo pri nakupu največjega slovenskega trgovca Mercatorja.

Leta 1990 je kot predsednik uprave Pivovarne Laško vstopil v celjski rokometni klub in ga v prvem mandatu vodil do leta 2007.

Pod njegovim vodstvom je Celje Pivovarna Laško leta 2004 postal najboljši evropski klub in bil dobro desetletje eden od najvidnejših evropskih klubov. Celjani v Sloveniji niso imeli enakovrednih tekmecev.

Leta 2011 je po dveh letih končal tudi drugi mandat na položaju predsednika RK Celje Pivovarna Laško.