V primerjavi z vrstniki po svetu slovenske osnovnošolce poleg slabe matematične, bralne in naravoslovne pismenosti ter podpovprečnega ustvarjalnega mišljenja pestijo tudi slaba računalniška in informacijska pismenosti ter podpovprečno računalniško mišljenje. Tako so pokazali prvi rezultati mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (IEA ICILS 2023), ki jo v naši državi koordinira Pedagoški inštitut.
Kot je pojasnila nacionalna koordinatorica raziskave dr. Eva M. Klemenčič, gre za ciklično raziskavo, v kateri je naša država sodelovala v letih 2013 in 2023. Primarni namen raziskave je sistematično oceniti sposobnosti učencev za produktivno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za različne namene, raziskava pa vključuje avtentične računalniško podprte naloge, ki jih rešujejo osmošolci. Na podlagi rešitev teh nalog kasneje izračunajo rezultate, ki odražajo dve razsežnosti z IKT povezanih sposobnosti: računalniško in informacijsko pismenost (RI pismenost) in računalniško mišljenje (RM).
Najuspešnejši v Koreji in na Češkem
Raziskava je lani potekala v 34 državah, poleg osmošolcev so v njej sodelovali tudi njihovi učitelji, ravnatelji in IKT-koordinatorji. Rezultati so za našo državo vse prej kot spodbudni. »Dosežek Slovenije je sicer nad povprečjem ICILS 2023, vendar na repu,« je povedala Eva M. Klemenčič. Najboljše dosežke, je dejala, imajo učenci iz Koreje, Češke, Danske, Kitajske in Tajpeja, medtem ko so se najslabše odrezali osmošolci v Azerbajdžanu, na Kosovu in v Omanu.
»V Sloveniji se je povprečni dosežek osmošolcev pri RI pismenosti med cikloma 2013 in 2023 poslabšal za skoraj 27 točk, dosežki slovenskih osmošolcev pri RI pismenosti pa se statistično značilno ne razlikujejo od dosežkov učencev na Hrvaškem,« je skrb izrazila sogovornica. Kot je izpostavila, je cilj Evropske unije, da bo delež osmošolcev s slabimi dosežki pri računalniški in informacijski pismenosti do leta 2030 manjši od 15 odstotkov.
»Lani nobena od sodelujočih držav ni dosegla tega cilja. Slovenija je med državami, ki so od tega cilja najbolj oddaljene. Imamo namreč kar 51 odstotkov učencev, ki ne dosegajo te zahtevnostne ravni,« je poudarila koordinatorica raziskave.
Klemenčičeva je pojasnila še, da je na prvi zahtevnostni ravni RM v Sloveniji okoli 32 odstotkov učencev (pod njo pa je 13 odstotkov učencev). Države, ki so se pri tem odrezale slabše od Slovenije, so Hrvaška, Malta, Srbija in Urugvaj. Drugo zahtevnostno raven RM v Sloveniji dosega 38 odstotkov učencev, tretjo zahtevnostno raven RM dosega 14 odstotkov učencev, četrto zahtevnostno raven RM pa dosegata zgolj dva odstotka slovenskih učencev, medtem ko je mednarodno povprečje šest odstotkov učencev.
Šolnike čaka težaško delo
Po besedah Klemenčičeve je eden pozitivnejših rezultatov za Slovenijo ta, da so razlike med šolami v državi zelo majhne, na drugi strani pa so razlike med učenci precej velike, kar je slaba tolažba. »Rezultati kažejo, da gre za področje, ki ga enostavno ne moremo prepustiti ali preložiti le na družine in učence. Učenci živijo in bodo živeli v digitalnem okolju. Vprašanje je le, ali jih bomo pri tem pustili same, ali pa jih bomo ustrezno vzgajali in izobraževali, da bodo IKT pogosteje uporabljali za pozitivne namene in manj le za zabavo,« je bila jasna Eva M. Klemenčič. Poudarila je, da je pred vzgojo in izobraževanjem ob hudem pomanjkanju učiteljev in drugega strokovnega kadra v šolah verjetno zahtevnejša naloga kot kadar koli prej.
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je ob včerajšnji razgrnitvi rezultatov napovedal ukrepe za izboljšanje stanja na področju računalniške in informacijske pismenosti. Izpostavil je, da bo prihajajoča prenova učnih načrtov vključevala tudi pristope, ki bodo učence spodbudili k razvoju veščin za reševanje kompleksnejših problemov. »Načrtovani so tudi konkretni cilji s področja digitalnih kompetenc, ki naj bi bili umeščeni v vse predmete, poleg tega bodo prenovljena tudi didaktična priporočila in učni načrti s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji,« je še dejal Logaj.
