Letošnji rezultati šanghajske lestvice so za Univerzo v Ljubljani ponovno nekoliko slabši – uvrščena je med sedemsto najboljših univerz na svetu, medtem ko je lani dosegla uvrstitev med petsto najboljših. Predlani je bila med šeststo najboljšimi.
Boljše rezultate ljubljanska univerza dosega na posameznih »močnejših« področjih: na področju matematike denimo letos dosega uvrstitev med sto petdeset do dvesto najboljših univerz na svetu, kar je precejšen skok od lanskega leta, ko se je pri matematiki uvrščala med dvesto do tristo najboljših na svetu. V enak razred kot matematika se letos na ljubljanski univerzi uvrščata še področji kmetijstva in veterine. Relativno visoko je ljubljanska univerza uvrščena tudi na področjih fizike in inženirstva, kjer – enako kot lani – posega med dvesto do tristo najboljših. Lestvica področij, ki je bila objavljena pred tednom dni, pa je za ljubljansko univerzo pokazala slabše rezultate za gostinstvo in turizem: letos je področje uvrščeno med dvesto do tristo najboljših, lani pa je bilo gostinstvo in turizem po šanghajski metodologiji merjenja kakovosti celo najmočnejše univerzitetno področje v Sloveniji – uvrstilo se je med šestinsedemdeset do sto najboljših.
V Mariboru so poudarki drugačni
Močna ljubljanska univerzitetna področja so letos še veterina, prehranska znanost oziroma tehnologija ter zobozdravstvo, ki se vsa uvrščajo med dvesto do tristo najboljših na svetu. Na lestvico najboljših univerzitetnih področij, ki jih je zabeležila šanghajska univerza Jiao Tong, so se iz Ljubljane uvrstila še poslovna administracija, psihologija, medicinska tehnologija, komuniciranje, farmacija in biologija.
Univerza v Mariboru se na tej lestvici odreže slabše: med štiristo in petsto najboljših področij sta uvrščeni področji matematike in človeške biologije, drugih mariborskih akademskih področij pa v Šanghaju niso zabeležili. Med slovenskimi univerzami sicer šanghajska lestvica beleži le še Univerzo na Primorskem, ki pa se je nazadnje na lestvico najmočnejših področij uvrstila leta 2019.
Slovenske univerze sicer ob tovrstnih primerjavah univerz večkrat poudarijo, da šanghajska lestvica ni edina merodajna primerjava svetovnih univerz in da je uvrstitev vselej odvisna od metodologije merjenja dosežkov. Univerza v Mariboru tako denimo poudarja drugo lestvico, Times Higher Education (THE), na kateri se uvršča med enajst odstotkov najboljših svetovnih univerz (med tisoč dvesto in tisoč petsto najboljših). Ljubljanska univerza se na tej lestvici uvršča med devet odstotkov najboljših (v razred osemsto do tisoč najboljših). Na lestvici THE sta letos zabeleženi še Univerza na Primorskem, ki se uvršča med osemnajst odstotkov najboljših svetovnih univerz, ter Univerza v Novi Gorici, ki se uvršča med petinpetdeset odstotkov najboljših.
V okviru lestvice THE pa strokovnjaki uporabljajo tudi specifične merilne mehanizme, denimo za »mlade univerze«, kjer je mariborska, ki je bila ustanovljena leta 1975, uvrščena najvišje med mladimi slovenskimi univerzami. Ljubljanske univerze, ki šteje več kot sto let, ta del lestvice THE niti ne beleži. Poleg tega se mariborska univerza kot edina med slovenskimi univerzami uvršča na lestvico Times Impact Rankings 2023, ki ocenjuje, kako univerze v svoje delo vključujejo cilje trajnostnega razvoja.
Bistven je način merjenja
Na Univerzi v Ljubljani prav tako – poleg uvrstitev na šanghajski lestvici – izpostavljajo uspešne uvrstitve na lestvici THE. Univerza je sporočila, da jim je uspelo v primerjavi s prejšnjim letom izboljšati oceno na področju raziskovalne kakovosti ter poučevanja. Poudarjajo še, da metodologija lestvice THE obsega osemnajst kazalnikov, med katerimi k skupni oceni posamezne univerze največ prispeva ugled na področju poučevanja in raziskovanja. V primerjavi z drugimi primerljivimi lestvicami THE zajema največje število kazalnikov, povezanih z izobraževalno dejavnostjo univerz, so pojasnili.
Poleg tega poudarjajo še svojo uvrstitev na tretji svetovni univerzitetni lestvici – QS World University Rankings. Na tej lestvici se je ljubljanska univerza uvrstila med 621. in 630. mestom izmed 1497 univerz. Izpostavili so, da se uvrščajo »med boljše univerze v okoliški regiji«. Najboljšo uvrstitev, 139. mesto, so dosegli v kategoriji zaposlitvenih izidov, pri čemer se med drugim upošteva kriterij stopnje zaposljivosti diplomantk in diplomantov. Tudi na sorodni lestvici QS Europe, ki je bila letos sestavljena prvič, se je Univerza v Ljubljani dobro odrezala – uvrstila se je na 204. mesto in s tem v prvo tretjino 690 na lestvico uvrščenih evropskih univerz. Najboljše rezultate – med petdeset oziroma devetdeset najboljših – je na tej lestvici prejela v kategoriji zaposlitvenih izidov ter pri omogočanju mobilnosti tujih in domačih študentov.
