Življenje v mestih je povezano z intenzivnim prometom, ki je glavni vir hrupa, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav se ljudje nanj ljudje navadijo in se jim ne zdi več moteč, tak hrup vztrajno vpliva na njihov organizem, so poudarili ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu. Izpostavljenost izjemno glasnemu hrupu lahko povzroči stalno šumenje v ušesih in trajno poškoduje sluh, so spomnili na NIJZ. »Hrup, ki morda ni dovolj glasen, da bi poškodoval naš sluh, pa je lahko moteč, nas vznemirja, povečuje raven stresa in tesnobe,« so pristavili.

Okoljski hrup najbolj vpliva na prebivalce, ki živijo ob prometnih cestah, so navedli na NIJZ. S tem povezane težave so debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje in težave v duševnem zdravju. Z vidika škodljivih posledic hrupa so najbolj občutljivi otroci in mladostniki. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje, so pojasnili na NIJZ.

»Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten,« je ob zaključku nedavnega posveta o vplivih okoljskega hrupa na zdravje ljudi na Brdu pri Kranju poudarila dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Želi si, da bi vsi ustvarjali podporno okolje, predvsem za otroke, ob tem pa ne bi smeli pozabiti na pestrost okolja. To vključuje tudi dostopne, zelene in mirne površine v urbanih okoljih. ​

Priporočamo