Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994 je v DZ sredi decembra lani vložila trojica poslancev Svobode s prvopodpisanim Martinom Premkom. Z njim so želeli omogočiti javnosti seznanitev z gradivom oziroma z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali.
A so predlog po številnih pripombah sredi marca na pristojnem odboru korenito spremenili, vključno z naslovom zakona. Tako med drugim ni več oznake nedovoljena trgovina, do katere so bili kritični tako v zakonodajno-pravni službi DZ kot tudi v opoziciji.
V državnem zboru so že bili poskusi za sprejemanje zakona o zagotavljanju do prostega dostopa dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994, je v predstavitvi uvodoma danes spomnil poslanec Svobode in prvopodpisani pod predlog zakona Martin Premk.
"Poslanska skupina Svobode pa je to sedaj vložila pod novim naslovom zakon o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem," je pojasnil.
Spomnil je, da je od osamosvojitve Slovenije minilo že več kot 30 let, a še danes ostaja neraziskano, kaj se je dogajalo z orožjem, ki je ostalo po osamosvojitveni vojni. Po treh desetletjih pa je po mnenju Svobode čas, da se dokumenti o tem predajo Arhivu Republike Slovenije.
"V zvezi s takratnimi dogodki namreč obstajajo sumi o osebnem okoriščanju nekaterih nosilcev javnih funkcij. Javnost ima pravico, da je obveščena o odločitvah, ki so jih javni pooblaščenci sprejemali v imenu Republike Slovenije," je med drugim poudaril poslanec SD Soniboj Knežak
Poslanka Levice Nataša Sukič pa je spomnila, da je trgovino z orožjem raziskovalo več parlamentarnih preiskovalnih komisij, skoraj nobena pa ni končala svojega dela. "Po več kot 30 letih tako še vedno ni znan ne obseg orožarskih poslov kakor tudi ne višina pridobljenih sredstev iz tega naslova."
Opozicija predlog podpira, a le, če …
V opozicijskih SDS in NSi podporo pogojujejo s sprejetjem dopolnila SDS, po katerem bi bili dostopni tudi dokumenti o trgovini z orožjem pred osamosvojitveno vojno.
"V SDS zakonu ne bomo nasprotovali, ga bomo pa podprli, če bo sprejet naš amandma," je poudaril Žan Mahnič. V SDS se zavzemajo, da se javnosti odpre vse gradivo, ki je starejše od 30 let, ne pa da se dokumenti odpirajo "selektivno z nekim taksativnim naštevanjem dokumentov, kot ste recimo naredili v tem zakonu," je Mahnič očital predlagateljem.
V SDS zato predlagajo dopolnilo, da postanejo javnosti dostopni tudi vsi dokumenti, ki jih predlagatelji niso našteli v predlogu zakona in ki se kakorkoli nanašajo ali so v povezavi z nakupi orožja ali vojaške opreme od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994.
Predlog, da se podatki o nakupu orožja in vojaške opreme odprejo za širše obdobje od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994, podpirajo tudi v poslanski skupini NSi.
"Če bo zajeto tudi to obdobje, bomo seveda zakon podprli. V nasprotnem primeru ga ne moremo podpreti, kajti mislimo, da zakon ni napisan v pravem času. Če je res prava volja, bi ga lahko napisali prej, ker se že čuti, da smo v neki predvolilni kampanji," je poudaril poslanka Vida Čadonič Špelič.
V NSi sicer menijo, da je prav, da javnost izve, "kdo je kdo in kakšno vlogo je imel pri trgovini z orožjem pred, med in po osamosvojitvi. Morda je kdo od teh še danes na oblasti ali pa ima vpliv na oblast," je dodala Čadonič Špelič.
