Državnotožilski svet je na svoji zadnji seji oblikoval predlog, s katerim bo državnemu zboru predlagal, da še za dodatnih šest let na čelo vrhovnega državnega tožilstva imenuje Draga Šketo, ki tožilsko organizacijo vodi že od leta 2017. Zadnjo besedo bodo imeli poslanci, saj generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na predlog državnotožilskega sveta in po predhodnem mnenju vlade.
Najbolj jasna podpora SD
Karierni tožilec iz Maribora, ki je edini prijavljeni kandidat za generalnega državnega tožilca, lahko v parlamentu zagotovo računa na glasove Socialnih demokratov, ki so nam tudi uradno potrdili, da bodo njihovi poslanci kandidata podprli. Tudi v Levici so nam neformalno dejali, da Šketovi kandidaturi ne nasprotujejo. Najmanj konkreten odgovor smo dobili od največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, kjer pa naj bi prav tako sledili mnenju državnotožilskega sveta, ki presoja o strokovni primernosti kandidatov za tožilske funkcije.
Pri državnotožilskem svetu utemeljitve svojega, sicer že sprejetega predloga še niso pripravili, Šketo pa je za primernega kandidata ocenila tudi vlada. »Na podlagi predloženega življenjepisa in strateškega programa dela je mogoče utemeljeno sklepati, da gre za kandidata z visoko stopnjo integritete in strokovne usposobljenosti,« so med drugim ocenili v vladi.
V vladi računajo, da »bo kandidat tudi v prihodnje z vso svojo predanostjo in vztrajnostjo zavezan k doseganju opredeljenih ciljev in bo pozitivno prispeval k vzpostavitvi in krepitvi institucije državnega tožilstva kot dobro delujoče, moderne, odprte, transparentne, uspešne in učinkovite organizacije ter s tem k utrjevanju pravne države in vladavine prava, predvsem tudi v smeri doseganja večje stopnje zaupanja strokovne in laične javnosti v delo državnega tožilstva ter pridobitve ugleda na mednarodni ravni«.
Uspešno s precedenčno sodbo
Pod vodstvom Škete se je tožilstvo sicer prej zaprlo kot odprlo. Med drugim je bilo na vrhovnem sodišču uspešno s tožbo proti informacijski pooblaščenki in s precedenčno sodbo pred javnostjo dodatno zaprlo tožilske in sodne spise. Vrhovno tožilstvo je prav tako dlje časa skrivalo podatke o plačah tožilcev – kljub pozivu informacijske pooblaščenke.
Med tožilci je bilo nad Šketo največ negodovanja v času tretje Janševe vlade, ko sta opozarjanje na pritiske in samovoljo tretje Janševe vlade na svoja pleča prevzela predvsem tožilsko društvo in državnotožilski svet, generalni državni tožilec pa se ni želel izpostavljati. »Osebno sem bil deležen tudi številnih kritik, da se nisem dovolj odločno uprl politiki, vendar sam menim, da tožilci bitk ne moremo dobivati na medijskem ali političnem parketu, ampak predvsem v sodnih dvoranah,« je konec preteklega meseca pojasnil v pogovoru za portal 24 ur, medtem ko je bil v času tretje Janševe vlade nedosegljiv tudi za intervjuje.
Leta 2020 je pozornost vzbudil tudi njegov sestanek s tedanjim predsednikom vlade, do katerega je prišlo na pobudo Škete, sestanek pa so na vrhovnem sodišču skrivali tako pred javnostjo kot tudi pred kolegijem vrhovnega tožilstva.
