»V izpostavljenih zadevah v medijih v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v centru za varovanje in zaščito (CVZ) obravnavamo anonimno prijavo, več pa vam zaradi interesa preiskave v tem trenutku ne moremo razkriti,« so nam na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva, ki je pristojen za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, pojasnili po četrktovi oddaji Tarča, v kateri so razkrili nekatere nove domnevne nepravilnosti, povezane predvsem z varovanjem specializirane državne tožilke Mateje Gončin.
Včeraj se je odzval tudi premier Robert Golob in dejal, da sam že več kot dve leti opozarja na situacijo v CVZ in da bo opozarjal še naprej. V isti sapi je nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar poočital, da tega področja (skupaj s tedanjim generalnim direktorjem policije Boštjanom Lindavom) ni želela urediti. »Ampak včasih v tej državi nekatere strukture ne želijo, da se popolnoma legitimno izvoljena oblast ukvarja z njihovimi notranjimi zadevami, in sprožijo vse možne postopke, da bi izvoljeni oblasti preprečile, da bi take nepravilnosti, o katerih danes vsi govorimo, v resnici uredila,« je včeraj izjavil Golob.
Dve menjavi v manj kot dveh letih
Golobov očitek je nekoliko nenavaden, saj ministrstvo za notranje zadeve že od februarja 2023 vodi Boštjan Poklukar, na čelu policije pa je vse od takrat tudi aktualni generalni direktor policije Senad Jušić. Ta je junija 2023 za vodjo CVZ začasno postavil Tomaža Brežica, nekdanjega vodjo Bojana Omana pa premestil v vodstvo policije. Julija letos je Jušić na vrhu CVZ izvedel novo menjavo. Brežica je nadomestil Franc Šešerko, ki je pred tem prav tako deloval v okviru CVZ - zaposlen je bil v oddelku za preventivno-operativno varovanje in dežurstvo.
Na Golobov očitek se je odzval Boštjan Lindav, ki je zatrdil, da z Golobom o CVZ sploh nikoli ni govoril. »Ne vem, kakšni so razlogi, da predsednik vlade za vse težave, povezane s policijo, krivi mene, vendar je več kot očitno, da bo moral odgovornost za nastalo situacijo v Policiji iskati pri trenutnem generalnemu direktorju policije, aktualnem ministru za notranje zadeve in nenazadnje pri sebi kot predsedniku vlade,« se je odzval Lindav. Da je Golobova izjava bizarna, je v ločeni izjavi za javnost prek svojega odvetnika sporočila tudi Bobnarjeva.
Zapleti z varovanjem tožilke Gončin, ki ni bila zadovoljna z menjavo varnostnikov in je varovanje nekaj časa tudi odklanjala, proti vodstvu CVZ pa uperila več očitkov, so znani že dlje časa. V četrtkovi Tarči pa so obelodanili še nove očitke, da naj bi nekateri varnostniki zbirali zasebne podatke o tožilki in predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, ter da se niso ustrezno odzvali, ko je januarja sumljivo vozilo zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH in Satka Zovka, ki je bil nato konec novembra umorjen v Ljubljani.
Odklonska ravnanja in strokovne napake
Včeraj zvečer je zato pred mikrofone stopil tudi generalni direktor policije Senad Jušić. Pojasnil je, da so zaradi očitkov, ki so se pojavili že lani, oktobra 2023 uvedli notranje-varnostni postopek, ki zaradi vedno novih prijav še ni zaključen. Poleg tega je tudi ministrstvo za notranje zadeve odredilo izredni nadzor, ki je potekal med letošnjim marcem in avgustom. Preiskave in nadzor so pokazali nekatera odklonska ravnanja in strokovne napake, zaradi česar so zamenjali varnostnike, ki so varovali tožilko. Šlo naj bi sicer za varnostnike, s katerimi je bila tožilka zadovoljna.
Nove očitke, ki so se pojavili v oddaji Tarča, za katero je spregovoril anonimni policist (tudi on naj bi bil v prvi ekipi varnostnikov, s katerimi je bila tožilka zadovoljna, tožilko pa je varoval tudi v času, ko naj bi jo zasledovalo sumljivo vozilo), je Jušić zavrnil in zanikal tudi, da bi kdor koli v CVZ zbiral podatke o tožilki ali predsednici državnega zbora. Jušić je potrdil, da se je s tožilko osebno trikrat sestal, vendar zanikal, da ji je na enem izmed teh sestankov kazal tudi dokumentacijo, ki se je nanašala na predkazenski postopek, ki ga je vodstvo policije sprožilo proti Lindavu. Kot smo poročali, je vrh policije Lindava ovadil zaradi krive izpovedbe (nanašala se je na njegovo pričanje v državnem zboru), vendar je tožilstvo ovadbo nazadnje zavrglo.
