Sporna naj bi bila podpora sklepu na seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), da se na policiji opravi nenapovedan nadzor.
Tonin pravi, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom.
Zatrdil je, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso ter v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Prepričan je, da gre v tem primeru za nezaslišano zlorabo policije za boj proti opoziciji.
Ozadje
Na portalu Necenzurirano so pred dobrim letom razkrili, da sta Janez Žakelj in Matej Tonin, poslanca KNOVS iz vrst NSi, novembra 2023 na generalni policijski upravi preverjala, ali kriminalisti prisluškujejo nekaterim osumljencem v preiskavi poslov Darsa. Med njimi sta nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak in bivši vodja področja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin, oba dolgoletna člana NSi.
Trije člani Knovs so le nekaj dni po odhodu Hajdinjaka z Darsa obiskali generalno policijsko upravo, da tam opravijo izredni nadzor. Žakelj in Tonin naj bi ob prihodu predložila tudi daljši seznam telefonskih številk. Zanimalo naj bi ju, ali gre za telefonske številke, zoper katere kriminalisti izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, torej jim prisluškujejo.
Na seznamu, ki sta ga prinesla Žakelj in Tonin, naj bi bili tudi telefonski številki Hajdinjaka in Jaklina, dveh osumljencev v preiskavi poslov Darsa. Toda ob tem sta Žakelj in Tonin očitno na enak način preverjala še ljudi iz poslovnih omrežij NSi, ki jih je mogoče najti v poslih z državo, so pisali na portalu Necenzurirano. Med drugim naj bi bili na seznamu tudi telefonski številki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja.
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je sprva zatrjeval, da so nadzor opravili na podlagi anonimno podanih prijav, kjer so dobili tudi telefonske številke, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Pri tem je vztrajal tudi potem, ko je portal 24ur poročal, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.
V koalicijskih vrstah so tedaj ocenili, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Žaklja o odstopu. V SDS pa so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.
Odzivi
Tonin je napovedal, da bodo v poslanski skupini o "zlorabah slovenskih represivnih organov" in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije.
"Če mislite na Gibanje Svoboda, ne zlorabljamo nobenih represivnih organov," se je na Toninove besede odzvala poslanka Svobode Tereza Novak.
Tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj je zatrdil, da je bil nadzor, ki se zdaj problematizira, opravljen po vseh pravilih in zakonito. Kot je dodal, je "dolžnost Knovsa, da opravi nadzor, če ji katerikoli državljan sporoči, da ima občutek, da se nad njim izvaja nezakonite preiskovalne ukrepe."
"Člani Knovsa o ugotovitvah nadzora niso seznanjali lastnikov telefonskih številk. Za sebe lahko stoodstotno trdim, drugi pa so mi to tudi zagotovili," je pojasnil. Problem medtem vidi v tem, da so številke "ušle s policije".
Vrtovec je medtem dejal, da je v zadnjem času pod trenutno vlado očitna uzurpacija policije in drugih nadzornih institucij pravne države, zmanjševanje finančnih sredstev nadzornim institucijam, kot so računsko sodišče in državni svet z namenom, da se okrne delovanje pravne države.
"Cilj te poteze policije zoper zakonito delo Knovsa ni nič drugega kot uničiti ali pa politično umoriti opozicijsko NSi, ki opozarja na nepravilnosti, ki jih počne vlada," je zatrdil Vrtovec.