Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov bi morali v ponedeljek s podpisom dogovora o usklajenosti sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje zaokrožiti več kot polletna zahtevna pogajanja, a se to ni zgodilo, saj sta imeli sindikalna in delodajalska stran v zvezi z besedilom dogovora nasprotujoče si pripombe. Še pred predvidenim podpisom se je zato na štiriurni seji ponovno sestala pogajalska skupina.
Minister za delo Luka Mesec je po seji povedal, da jim je uspelo tako novelo zakona kot tudi dogovor nazadnje uskladiti, da pa ga morajo potrditi še organi sindikatov in delodajalcev. »Pokojninski in invalidski sistem je eden največjih družbenih podsistemov v Sloveniji in bilo bi neodgovorno, da ga reformiramo enostransko. Za prenovo takega sistema je treba iskati najširše družbeno soglasje, zato sem kot minister vztrajal pri tem, da je treba naredi vse in izčrpati vse možnosti kompromisa, da dobimo soglasje obeh strani, tako sindikalne kot delodajalske,« je poudaril Mesec. In dodal, da so sejo zapustili z »malo stisnjenimi zobmi«, da pa so vsak nase prevzeli odgovornost, da izpogajano ubranijo v svojih organih. Dogovor naj bi podpisali predvidoma v sredo in do takrat njegove vsebine ne razkrivajo.
Prenos izjave ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca glede nesoglasij pri podpisu t.i. mini pokojninske reforme:
Socialni partnerji so prejšnji teden že končali pogajanja o vsebini novele zakona, uskladili so se o vseh ključnih vprašanjih, torej o dvigu upokojitvene starosti, podaljšanju referenčnega obdobja, dvigu odmernega odstotka in spremenjenem načinu usklajevanja pokojnin, zapletlo pa se je pri prispevnih stopnjah.
Zavarovanci zdaj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo po stopnji 15,5 odstotka, delodajalci pa 8,85 odstotka. Tako naj bi tudi ostalo. Delodajalci namreč niso pristali na izenačenje pri 12,175 odstotka niti na kakršen koli dvig prispevkov za delodajalce, pri čemer jim je vlada ugodila. Sindikati ob tem niso skrivali nezadovoljstva.
Zaplet s prispevkom za dolgotrajno oskrbo
Vlada in sindikati so po neuradnih informacijah v zameno izrazili pričakovanje, da delodajalska stran ne bo več zahtevala ponovne razprave o zakonu o dolgotrajni oskrbi oziroma znižanja ali odloga začetka plačevanja prispevka. Delodajalci pa tudi strokovna javnost in opozicija namreč opozarjajo, da ni jasno, koliko denarja zares potrebujemo za nadgradnjo dolgotrajne oskrbe glede na obseg storitev, ki jih bo z omejenim kadrom mogoče zagotoviti, in nasprotujejo zbiranju sredstev »na zalogo«. Kot smo opozorili v Dnevniku, neuradni izračuni ministrstva za solidarno prihodnost kažejo, da naj bi letos zbrali vsaj 180 milijonov evrov več, kot naj bi jih potrebovali.
V osnutek dogovora o usklajenosti pokojninskega zakona je vlada po naših neuradnih informacijah sprva uvrstila tudi člen, s podpisom katerega bi se delodajalci zavezali, da javno ne bodo izražali svojih pomislekov glede prispevka za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci na takšen poskus vezane trgovine niso pristali, ker se ne strinjajo, da bi jih vlada omejila pri temah, ki niso neposredno vezane na pokojninsko reformo. Vlada je iz zadnjega čistopisa to po neuradnih informacijah tudi umaknila, kar pa je zmotilo sindikate. Minister Luka Mesec podrobnosti zapleta ni hotel komentirati, je pa dejal, da so se dogovorili, »da se prispevne stopnje lahko spreminjajo samo ob soglasju socialnih partnerjev, brez enostranskih posegov ali enostranskih polemik«.
Predstavniki sindikatov po pogajanjih niso hoteli dajati izjav. Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, pa nam je povedal, da so pripravljeni podpisati dogovor, ko bo potrjen na njihovih organih, in po zaključeni javni obravnavi novele zakona tudi podati soglasje k pokojninski reformi v izpogajani vsebini.
Vlada je sindikatom sicer prejšnji teden ugodila z uvedbo sistemskega zimskega dodatka za upokojence, ki v prvotnih izhodiščih ni bil predviden. Upokojenci naj bi ga dobili prvič izplačanega že novembra letos v višini 150 evrov, nato bi se znesek vsako leto zvišal za 20 evrov in leta 2029 znašal 230 evrov, pozneje pa 250 evrov. Zimski dodatek se je po naših informacijah na mizi pojavil kot nekakšna kompenzacija za sindikalni predlog tretjega upokojitvenega pogoja pri 65 letih z 38 leti delovne dobe.
Višji odmerni odstotek kot kompenzacija
Predlog mini pokojninske reforme po za zdaj še neuradnih informacijah predvideva, da zahtevana pokojninska doba za starostno upokojitev ostaja 40 let. K ugodnejšemu razmerju med delovno aktivnimi in upokojenimi pa naj bi prispeval postopen dvig upokojitvene starosti. Do leta 2035 bi se meji postopno zvišali s 60 na 62 let za tiste s polno dobo (40 let brez dokupa) ter s 65 na 67 za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Po drugi strani ostajajo možnosti za znižanje upokojitvene starosti s skrbjo za otroke v prvem letu starosti, služenjem vojaškega roka in vstopom na trg dela pred 20. letom starosti.
Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljšuje s sedanjih 24 na 40 let (z izvzemom petih najmanj ugodnih), kar bo okrepilo povezavo med plačanimi prispevki in pokojnino, a hkrati znižalo osnovo. Kot kompenzacija za padec povprečnih odmerjenih pokojnin zaradi daljšega referenčnega obdobja se uvaja višji odmerni odstotek, ki bi se s sedanjih 63,5 odstotka do leta 2035 dvignil na 70 odstotkov. Tudi po novem bi se ohranile spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti – po 40 letih dela bi se vsako dodatno leto vrednotilo v vrednosti 1,5 odstotka, vendar za največ tri dodatna leta zavarovanja.
Predlagajo tudi spremembo formule za redno letno usklajevanje pokojnin v razmerju 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin in 20 odstotkov rasti bruto plače do leta 2040, kar pomeni, da bi pokojnine načeloma rasle počasneje. To je že sprožilo nasprotovanje upokojenskih organizacij.
Glavne spremembe bi se začele uvajati leta 2028 in bi končne vrednosti večinoma dosegle leta 2035. Spremembe mini pokojninske reforme bi torej v polnosti občutila generacija, ki bi se upokojevala leta 2035.
