Ne leta 2033, Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) bi lahko po naših neuradnih informacijah zaprli že okrog leta 2026 ali 2027. To je skoraj 30 let pred iztekom njene življenjske dobe in vsaj šest let prej, kot je trenutno uradno predvideno s sklepom vlade. Do leta 2033 bo namreč izguba TEŠ 6 postala povsem neobvladljiva in bi lahko ogrozila obstoj skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki velja za prvi nacionalni energetski steber. Po Dnevnikovih nedavnih razkritjih naj bi namreč TEŠ do leta 2033 ustvaril več kot dve milijardi evrov izgube iz obratovanja.
Ob teh podatkih je torej nedvomno jasno, da se gradnja 600-megavatnega bloka ni izplačala. TEŠ 6 ne bo nikoli rentabilen. Za našo državo bi bilo z javnofinančnega vidika ugodneje, da ga ne bi zgradili, pač pa bi se vse od leta 2014, ko je TEŠ 6 začel proizvajati elektriko, zanašali na uvoz električne energije. Njegov narodnogospodarski doprinos namreč ne bo nikoli presegel njegovih negativnih javnofinančnih posledic. »Ekonomika projekta TEŠ 6 je bila vprašljiva že od vsega začetka, iz današnjih cen elektrike pa izhaja, da je cenejša elektrika iz uvoza,« so aktualno stanje izračunali tudi na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Časa ne moremo zavrteti nazaj, na ministrstvu pa opozarjajo, da moramo lekcije projekta TEŠ 6 vzeti smrtno resno in vse napake propadlega projekta preprečiti pri načrtovanju in gradnji drugih energetskih projektov. Projekt TEŠ 6 je stal 1,4 milijarde evrov in je v primerjavi z načrtovanim JEK 2, ki bo stal od deset do 15 milijard evrov (odvisno od njegove moči), pravzaprav palček. Če napake, ki smo jih kot država zagrešili pri gradnji TEŠ 6, ponovimo pri JEK 2, lahko v najbolj črnem scenariju celo ogrozimo suverenost naše države.
Vsaj 200 milijonov evrov izgube na leto
Lanska razmeroma ugodna prodaja električne energije na trgu naj bi še nekako rešila lansko in letošnje poslovno leto, že prihodnje leto pa se obetajo težki časi, ki jih ne bo nikoli več konec. Cena električne energije na madžarski in nemški borzi za prihodnja leta se giblje od 62 do 66 evrov za megavatno uro, cena ogljičnih kuponov, ki jih morajo plačevati veliki onesnaževalci okolja, kakršen je TEŠ 6, pa se približujejo 60 evrom za tono izpustov ogljikovega dioksida.
Okoli leta 2028 bosta ceni približno izenačeni. Stroškovna cena ene megavatne ure v TEŠ proizvedene elektrike znaša okoli 180 evrov, na trgu pa jo TEŠ lahko trenutno proda za kvečjemu 80 evrov. Vse to, poenostavljeno, pomeni, da termoelektrarne s prodajo elektrike ne ustvarjajo več dobička, ampak velikansko izgubo. V HSE nam ne želijo posredovati poslovnih rezultatov za lansko leto, dokler ti ne bodo revidirani. Leto 2022 je TEŠ zaključil s slabimi 600 tisočaki izgube (leto prej pa s sedmimi milijoni dobička). K temu je treba prišteti še 3,3 milijone evrov izgube, ki jo je leta 2022 pridelala sestrska družba Premogovnik Velenje, saj ta obstaja zgolj in samo zaradi šoštanjske termoelektrarne in ju je zato treba obravnavati skupaj. Konec letošnjega leta naj bi se po nekaterih projekcijah izguba TEŠ približala 188 milijonom evrov, naslednje leto presegla 200 milijonov evrov in leta 2026 dosegla 235 milijonov evrov.
»Ocene in napovedi neekonomičnosti poslovanja termodivizije znotraj HSE je treba vzeti zelo resno,« pravijo na resornem ministrstvu. HSE ima namreč pod svojim okriljem še Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in Hidroelektrarne na Spodnji Savi, zato na ministrstvu pričakujejo, da bosta HSE in Slovenski državni holding (SDH) ukrepala, če se ugotovi, da je ogrožen prvi steber slovenske elektroenergetike.
Povečanje javnega dolga
Šoštanjske termoelektrarne in skupaj z njo velenjskega premogovnika kljub temu v tem trenutku še ne moremo ugasniti, saj bi to povzročilo več novih težav, kot bi jih rešilo. Prva, najresnejša težava je finančna oziroma makroekonomska. Država je namreč s poroštvenim zakonom leta 2012 jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki za gradnjo TEŠ 6. Posojila naj bi bila poplačana šele leta 2038, kar pomeni, da bi morala država za približno 300 milijonov evrov do danes še nepoplačanih kreditov ob takojšnjem zaprtju unovčiti svoja poroštva. Za upravljanje kapitalskih naložb in poslovanje državnih podjetij sta zadolžena SDH in ministrstvo za finance. Njuna pojasnila, kako bosta obvladala poslovanje izgubarske termoelektrarne in njen vpliv na javni dolg, ki se bo povečal zaradi unovčenja državnih poroštev, pričakujemo v teh dneh.
Druga težava hitrega zaprtja je socialne narave: obe družbi namreč zaposlujeta približno 2400 zaposlenih. Premogovnik Velenje je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Zaprtje obeh bi v regiji sprožilo socialno bombo. Država bi morala najprej sprejeti zakon o prestrukturiranju premogovnih regij ter najti (proračunska in evropska) finančna sredstva za nadzorovano in finančno vzdržno zapiranje premogovnika, saniranje degradiranih površin in zagotovitev pravičnega prehoda za regijo, ki danes temelji na premogovništvu. Zakon še ni pripravljen. Pojasnila pristojnih ministrstev o tem, zakaj že več kot dve leti zavlačujejo s sprejemom dveh povezanih zakonov (poleg omenjenega še zakon o izhodu iz premoga), pričakujemo v naslednji dneh.
Namesto premoga – sonce
Tretja, po prepričanju resornega ministrstva še najlažje rešljiva težava, je energetska. TEŠ je največji posamični proizvajalec električne energije v državi in ustvari približno tretjino vse doma proizvedene električne energije. Njegov izklop iz omrežja bi skokovito povišal energetsko odvisnost naše države. »Od vseh izzivov, ki jih zaprtje TEŠ 6 prinaša, je po našem mnenju energetski najmanj zahteven. Naredili smo že več korakov in se že pripravljamo na obdobje brez TEŠ 6. Sprejeli smo načrt za opuščanje rabe fosilnih goriv, imamo načrt za nadaljnjo energetsko rabo te lokacije – sonce in vodik, pripravili smo tudi nov energetski zakon, za katerega upamo, da bo čim prej sprejet, saj vsebuje še več rešitev tudi za to področje,« so zapisali.
Obetajo si torej, da bodo energetsko odvisnost naše države zmanjšali z masovnim umeščanjem obnovljivih virov energije, še zlasti sončnih elektrarn, v prostor. Neuradno naj bi na ministrstvu računali, da bomo v roku dveh let v Sloveniji vsaj potrojili zmogljivosti obnovljivih virov energije. Že v zadnjem letu dni smo državljani skupne zmogljivosti sončnih elektrarn s 690 povečali na več kot 1100 megavatov (podatek za konec leta 2023). »Seveda pa to še zdaleč ni dovolj. Večji korak moramo narediti tudi pri vetrni energiji, vodi, geotermalni energiji, lesni biomasi ter razvoju hranilnikov, tudi v obliki črpalnih hidroelektrarn. Če bomo pospešeno razvijali vse obnovljive vire energije za proizvodnjo električne energije, lahko z njimi v celoti nadomestimo tak energetski objekt, tako po moči kot po energiji,« zatrjujejo na ministrstvu. Spomnili so še, da sta bila oktobra in novembra 2022 hkrati izključena tako Jedrska elektrarna Krško kot TEŠ 6, a to ni vplivalo na preskrbljenost prebivalstva, niti na končne cene elektrike – te se sicer oblikujejo regijsko in ne ločeno na območju naše države.
