Novoustanovljeni svet za cene, ki bo deloval kot strokovno posvetovalno telo pri vprašanjih nadzora cen, se je v ponedeljek sestal na prvi redni seji, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi. Namen sveta je zagotoviti strokovno podporo in omogočiti predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov, so pojasnili na ministrstvu.
Svet za cene vodi Matjaž Han, poleg njega pa so po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije člani še Urška Korošec in Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva) ter Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivanc, Uroš Pogačnik in Marko Ninčević, Trgovinsko zbornico Slovenije Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana sta profesor Marko Hočevar z ljubljanske ekonomske fakultete in profesorica Darja Boršič z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Stališča sveta se bodo sprejemala z večino glasov in bodo vključena v poročilo, ki ga bo minister posredoval vladi.
Tokratna seja še ni vključevala obravnave konkretnih predlogov za regulacijo cen, so po seji povedali na gospodarskem ministrstvu.
Regulacija cen doslej bolj »po domače«
Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov, avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev. Pogoji, v katerih lahko vlada poseže po nadzoru cen, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.
Regulacija cen je bila v zadnjih letih že večkrat uporabljena. Tako vlada Janeza Janše kot vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote in tudi dopolnilnega zavarovanja. Regulacija je bila večkrat tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi. Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so trgovci sprožili ustavno presojo zakona o kontroli cen. Petrol je maja 2023 vložil tudi tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov.
Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10-odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 med drugim opozoril, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki »deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg«, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar »po občutku«.
Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog »ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen«.
