Počitniško ali širše gledano študentsko delo je izvrstna priložnost za zaslužek, s katerim si lahko dijaki in študentje privoščijo tako imenovane študentske priboljške, kot so počitnice, novi telefoni in obleke ter večerna druženja. Na drugi strani spoznavajo trg dela, pridobivajo delovne izkušnje in sklepajo poznanstva, ki jim lahko tudi kasneje v življenju odprejo prenekatera vrata. Zato je dobro, da se študenti preizkusijo na različnih področjih in izbirajo tiste vrste del, ki so povezana s smerjo njihovega študija in jim bodo pozneje pomagala pri gradnji kariere.
V zadnjih dveh letih po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) študentsko delo opravlja okoli dve tretjini dijakov in študentov. Ti pridobijo v enem letu v povprečju nekaj manj kot tri mesece pokojninske dobe, delo je razporejeno skozi vso leto, toda še vedno se v poletnih mesecih opravi za približno 60 odstotkov več dela kot v ostalih mesecih.
Dekleta promotorke, fantje fizični delavci
Če v teh dneh brskate po bazi študentskih del, ki jih ponujajo študentski servisi, hitro opazite, da poleti ni treba sedeti križem rok. Najbolj iskana so dela v gostinstvu, najsi gre za delo v strežbi ali pomoč v kuhinji, fizična dela in dela v prodaji. A to ne pomeni, da med številnimi ponudbami ni tudi strokovnejših, ki zahtevajo določena predznanja, tečaje in licence.
»Predvsem dijaki iščejo enostavnejša dela, za katera so dovolj znanja in veščine, ki so jih pridobili doma ali v okviru kakšnega hobija, za opravljanje teh del pa se lahko hitro priučijo. To so razna dela v proizvodnji, kot so zlaganje, deklariranje in štetje artiklov. Dekleta rada delajo promocije, fantje pa poprimejo za kakšno fizično delo. Študenti, še posebej tisti, ki zaključujejo študij, pogosteje iščejo dela, ki so že povezana s smerjo študija, saj bodo kasneje s takimi izkušnjami lažje našli redno zaposlitev,« pove Saša Praček, vodja marketinga na e-Študentskem servisu.
Ponudba študentskega dela se poleti po vsej Sloveniji močno poveča, saj številna podjetja zaradi dopustov delovno silo nadomestijo z dijaki in študenti. Toda najbolj izrazito se ponudba del poveča v krajih, povezanih s turizmom in organizacijo večjih festivalov, to so Primorska, Gorenjska in osrednja Slovenija. Tu je po ocenah, ki jih imajo študentski servisi, povprečna urna postavka najvišja. V osrednji Sloveniji in na Obali znaša pet evrov neto, medtem ko bodo dijaki in študenti najmanj zaslužili na Koroškem, Pomurskem in v Zasavju, kjer so urne postavke za približno deset odstotkov nižje.
»Najbolje so plačana strokovna dela, za katera podjetja že zahtevajo določeno predznanje ali opravljene licence. To so poučevanje, programiranje, inštruiranje. Takšna dela so lahko plačana tudi po 20 evrov bruto na uro. Najnižjo, minimalno urno postavko, ki je štiri evre neto, dosegajo enostavna dela, kot so nekatera dela v proizvodnji, strežbi in prodaji,« razloži Pračkova, kje lahko dijaki ali študenti največ zaslužijo. Povprečna urna postavka se zvišuje in je že pet evro neto, z minimalno urno postavko pa je plačanih le še 18 odstotkov vseh del.
Čeprav smo že globoko v poletju, so gospodarska rast in bolj optimistična klima, pa tudi manjše generacije mladih pripomogli k temu, da je še vedno mogoče najti primerno delo. »Ponudbe sprejemamo že od aprila, največje zanimanje je konec maja do sredine junija. Seveda je priporočljivo, da se mladi za ponudbami ozirajo že takrat, ko je več možnosti, da bodo dobili delo, ki jim bo res všeč in bo dobro plačano. Je pa v vsakem primeru pomembno, da se pozanimajo o plačilni disciplini delodajalca, ali ta redno plačuje ali so predhodniki že imeli kakšne težave z njim. O tem študente in dijake tudi obvestimo in jih posebej opozorimo,« svetuje Pračkova in doda, da na e-Študentskem servisu še vedno več kot 90 odstotkov vseh nakazil naredijo vnaprej. To je pomembno, saj dijaki in študenti dobijo plačilo tudi, če podjetje do študentskega servisa svojih obveznosti ne poravna v roku. Kljub izterjavi podjetij in striktnem nadzoru jim ostane odprtih zgolj promil nakazil.
Študentsko delo kot socialni korektiv
Študentsko delo opravlja danes pomembno vlogo v naši družbi. Po ocenah Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) obsega kar štiri odstotke vsega dela v delovnih urah, ki se v enem letu opravi v Sloveniji. Lani je opravljalo študentsko delo 33.000 dijakov in študentov, kar je skoraj za 10.000 manj kot leta 2008, ko je začela na vrata trkati gospodarska kriza. Potem je število mladih med 15. in 34. letom starosti, ki so opravljali študentsko delo, vsako leto upadalo in tako je bilo vse do leta 2014, ko je študentsko delalo le še 26.000 mladih, kot so podatki Statističnega urada RS. Razloge je treba iskati tako v gospodarski krizi kot tudi v manjši generaciji mladih, navsezadnje pa tudi v številnih spremembah, ki so doletele študentsko delo in ga dodobra preobrazile.
»V primerjavi z drugimi oblikami dela je bilo študentsko delo v preteklosti poceni in zelo fleksibilno, na drugi strani je bila za slovenski trg dela pred reformo 2012 značilna togost,« pravi Jaka Trilar, predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Pred zakonodajnimi spremembami je bila študentom tako dana skoraj neomejena možnost opravljanja študentskega dela. »Vsi ti dejavniki so omogočali, da se je študentsko delo v preteklosti opravljalo zunaj prvotno zastavljenega namena in nadomeščalo delo, ki bi moralo biti opravljeno z rednimi zaposlitvami. S preteklimi zakonodajnimi spremembami in reformami, pri katerih smo sodelovali tudi študenti, se je ohranila le začasnost in občasnost dela, ki pa je za šolajočo in študirajočo mladino nujna. Primarna in temeljna aktivnost dijakov in študentov je namreč izobraževanje, medtem ko je študentsko delo način nadgrajevanja kompetenc, ki jih mladi potrebujejo pri iskanju prve zaposlitve,« pojasnjuje sogovornik.
Danes ima študentsko delo dve funkciji. Dijakom in študentom pomaga pri izboljševanju socialnega položaja, kajti štipendij še vedno primanjkuje. »Povprečna štipendija v Sloveniji je okoli 150 evrov, te pa prejema 35 odstotkov študentov. Mednarodna raziskava Euroštudent kaže, da porabi študent za mesečne stroške skoraj 550 evrov. Žal je v teh primerih študentsko delo še vedno socialni korektiv in študentom pomaga pri osamosvajanju od primarnih družin,« pripomni Trilar. Poleg tega je, kot potrjujejo tudi naši sogovorniki, študentsko delo postalo vstopnica na trg dela, predvsem v času krize.
Sto dvajset milijonov na leto
»Bistvo študentskega dela je pridobivanje izkušenj in kompetenc v času študija ter spoznavanje odnosov znotraj delovnega razmerja,« tako Trilar, ki opozori še na podatke raziskave Ninamedie iz leta 2010. Ta je pokazala, da je več kot polovica nekdanjih študentov dobila zaposlitev pri delodajalcu, pri katerem so kot dijaki ali študenti opravljali študentsko delo. »Glede na razširjenost študentskega dela je to najširši kanal za pridobitev prve zaposlitve za mlade pri nas in prav zato je pomembno, da predvsem v študijskih letih študentje poiščejo delo, ki je vsaj po kompetencah podobno njihovemu študiju.«
Od študentskega dela ima nekaj tudi država, vsaj odkar je od leta 2015 urejeno tako, da kar se da zmanjšuje zlorabe tako delodajalcev kot študentov. »Z dajatvami se v različne javne blagajne vplača več kot 120 milijonov evrov letno in iz študentskega dela se med drugim pokrije velik del sredstev za štipendije, za gradnjo študentskih domov in druge visokošolske infrastrukture, za obštudijske dejavnosti študentov ter seveda financira pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. Delodajalci pa, seveda ob kasnejši redni zaposlitvi, pridobijo delavce, ki so s študentskim delom že pridobili kompetence, ki bi se jih morali v nasprotnem primeru še priučiti. Nekoč smo o študentskem delu govorili kot o anomaliji, ki jemlje delo potencialno brezposelnim in je konkurenca redno zaposlenim. A danes študentsko delo ni več cenejše od dela po pogodbi o zaposlitvi, zato delodajalci niti kratkoročno nimajo več motivacije za nadomeščanje rednih zaposlitev s študentskim delom niti za siljenje v izposojo napotnic,« pojasni Trilar.
Uzakonjena minimalna urna postavka (4,73 evra neto), ki se usklajuje vsako leto, in vplačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno sta ukrepa, ki sta izboljšala položaj mladih na eni in stabilnost javnih financ na drugi strani, potrdi Jaka Trilar. Še vedno pa se študentsko delo upošteva le v pokojninsko, ne pa tudi v delovno dobo. To pomeni, da se dijakom in študentom ne upošteva pri dodatku za delovno dobo, čeprav so si jo ob prvi zaposlitvi že prislužili.
Kršitev je malo
Kljub vsem ukrepom, zakonom in kaznim nekateri delodajalci še vedno iščejo luknje in skušajo tudi na ramenih dijakov ter študentov nekaj privarčevati. Včasih pod pretvezo poskusnega dela, včasih uvajalnega, kakor koli to pač že imenujejo. »Vsako delo mora biti plačano, zato dijakom in študentom polagam na dušo, naj ne privolijo v kakršno koli neplačano delo,« je nedvoumen Jaka Trilar. Vsak posameznik naj se pred pričetkom opravljanja dela pozanima, ali je delodajalec nagnjen k neplačevanju, kar je mogoče preveriti na spletni strani neplacniki.info. »Z vsakim delodajalcem se je treba pred pričetkom dela dogovoriti o pogojih dela, plačilu in obsegu dela. Predvsem naj v vsakem primeru pred začetkom dela od delodajalca zahtevajo svoj izvod podpisane napotnice, ki velja kot pogodba. Med opravljanjem dela naj si sami zapisujejo opravljene ure, saj jim bo to v primeru težav pomagalo pri terjanju plačila za opravljeno delo. Če plačila ne prejmejo, naj se najprej obrnejo na študentski servis, ki je delo posredoval in lahko delodajalca terja za plačilo. Če tudi to ne uspe, svetujemo, naj kršitev prijavijo na Inšpektorat RS za delo,« svetuje Trilar.
Kršitev je v zadnjem času res malo. Manj od uzakonjene minimalne urne postavke delodajalci sicer ne morejo plačati, bolj kot to študentje opozarjajo, da bi jim delodajalci radi plačali na roko. A tudi to je že redka praksa.
Na Študentski organizaciji opažajo, da se dijaki in študenti ne zavedajo, da jim po zakonu pripada tudi plačan odmor. Predvsem poleti, ko opravljajo več študentskega dela v enem kosu, študentom ob opravljenem delu, daljšem od osem ur, pripada pol ure plačanega odmora. Študentu, ki dela več kot štiri ure v dnevu, pa odmor, ki se preračuna sorazmerno na delovni čas.
Vse se je začelo z mlekom
Študentsko delo ni neka novodobna oblika dela, ki so jo s sabo prinesle spremembe na trgu dela. Razvijati se je začelo pravzaprav že v 50. letih 20. stoletja. »Leta 1959 so študentje Univerze v Ljubljani sklenili, da bodo razvažali mleko po domovih, prisluženi denar pa namenili za financiranje interesnih dejavnosti študentov. Leta 1964 je bila v okviru Univerzitetnega odbora Ljubljana v Zvezi študentov Jugoslavije ustanovljena posebna storitvena enota Študentski servis, s tem pa tudi vzpostavljena dejavnost posredovanja dela,« razloži Jaka Trilar, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Študentsko delo ni slovenski unikum, tudi v tujini dijaki in predvsem študenti delajo na takšen ali drugačen način. A kot kaže, so nad našim sedanjim sistemom navdušeni. »Na generalni skupščini Evropske študentske organizacije, ki je letos potekala prvič v naši organizaciji na Bledu, so bili študentski predstavniki iz različnih držav ob predstavitvi študentskega dela navdušeni nad našo ureditvijo. Ocenili so jo kot izjemno pozitivno,« še doda Trilar.
